Zdravstveni zavodi izboljšali likvidnost
Na račun interventne zakonodaje so zvišali prihodke. Problematična ostaja nakopičena izguba bolnišnic.
Odpri galerijo
Konec leta je bilo v bolnišnicah skoraj milijon več kot leto prej neporavnanih obveznosti, je pa v letu epidemije kumulativna izguba tam res upadla za dobrih 28 milijonov evrov in zanaša 114 milijonov. Foto: Voranc Vogel
Lansko leto so javni zdravstveni zavodi (JZZ) zaključili s pozitivnim rezultatom. Presežek sicer še zdaleč ne pokrije nakopičenih izgub preteklih let, a ga po besedah Marjana Pintarja, direktorja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, zelo potrebujejo. Radi bi namreč nadomestili razvojni zaostanek.
Breme epidemije je v celoti temeljilo na plečih JZZ, je povedal Pintar. Izkazalo se je, da so se na nove izzive lažje odzvale tiste države, ki so imele dobro vzpostavljeno javno zdravstveno mrežo. Pohvalil je delo zdravstvenih domov, slovenske bolnišnice, ki se jim je uspelo reorganizirati in učinkovito odgovoriti na izzive epidemije, ter Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Leta 2011 je bilo v bolnišnicah 67 odstotkov odpisane opreme, leta 2019 že 82,9 odstotka, lani pa se je po besedah direktorja zgodil premik, ki vliva upanje, saj smo končali pri 80,8 odstotka. »Naša želja je, da se vrnemo vsaj tja, kjer smo nekoč že bili.«
Ključni korak je bil dosežen še pri financiranju stroškov dela. Prišlo je namreč do izenačitve plačne lestvice, po kateri ZZZS kalkulira cene, s plačno lestvico po kolektivni pogodbi. Ker stroški dela v preteklosti niso bili realno ovrednoteni v cenah storitev, je imelo to negativne posledice za poslovanje javnih zdravstvenih zavodov. Ti so zato za plače namenjali tudi del sredstev, ki bi jih morali namenjati za nabave opreme ter investicijsko in tekoče vzdrževanje.
Kako to, da je šlo javnim zdravstvenim zavodom lani finančno bolje, čeprav so, na primer, v bolnišnicah, ki imajo v strukturi rezultatov poslovanja največji delež, opravili precej manj storitev kot leto prej? Zgoraj omenjen delež stroškov dela se je v zvišal za 4,8 odstotka, delež stroškov materiala in storitev se je v vseh JZZ znižal za 5,9 odstotka, delež stroškov amortizacije pa za 7,7 odstotka.
Poleg tega so dodatna sredstva dobili na podlagi intervencijskih zakonov za ublažitev posledic epidemije, s katerimi je bilo zdravstvenim domovom priznano pokritje 80 odstotkov pogodbeno dogovorjenega delovnega programa storitev, ki je bil zaradi epidemije nerealiziran v prvem delu epidemije, priznana so bila sredstva za pokrivanje stroškov testiranja, osnovne varovalne opreme in zdravljenja pacientov s covidom-19, bolnišnicam je bil zaradi škodljivih materialnih posledic za izvajanje javne službe iz ustanoviteljskih obveznosti dodeljen dodaten denar.
Ta dodatna sredstva, skoraj 190 milijonov evrov, so kar največ prispevala k izkazanim pozitivnim poslovnim rezultatom leta 2020, so pojasnili v Združenju. Opozorili so, da so bili zavodi večino leta zaprti oziroma na voljo le za najnujnejše paciente, zato niso mogli realizirati načrtovanega tekočega in investicijskega vzdrževanja, posledica tega so bili nižji odhodki in s tem pozitiven poslovni izid.
Finančni izsledki kažejo, da so javni zavodi trenutno resda na zeleni veji – konsolidiran poslovni izid je bil leta 2020 pozitiven, v višini 68,4 milijona evrov, a bilanca stanja kaže, da slika dolgoročno še zdaleč ni rožnata. Konec leta je bilo v bolnišnicah skoraj milijon več kot leto prej neporavnanih obveznosti, je pa v letu epidemije kumulativna izguba tam res upadla za dobrih 28 milijonov evrov in zanaša 114 milijonov.
Po navedbah Združenja je cilj, da bi JZZ poslovali dolgoročno stabilno in pridobljena amortizacijska sredstva porabljali v tekočem poslovnem letu v celoti za novo opremo in prostore. A to bo doseženo šele, ko bo pokrita vsa izkazana kumulativna izguba: »Takrat bodo vzpostavljene možnosti za tekoče poravnavanje obveznosti tako, da ne bo izkazanih neporavnanih zapadlih obveznosti, ki že dolga leta hromijo dobave materiala in storitev JZZ in vplivajo tudi na nabavne cene teh.«
V Združenju ocenjuje še, da so dobri lanski poslovni rezultati zavodov dobra podlaga za delovanje izvajalcev letos, žal pa še ne zagotavljajo kratkoročne in dolgoročne stabilnosti pri poslovanju.
Breme epidemije je v celoti temeljilo na plečih JZZ, je povedal Pintar. Izkazalo se je, da so se na nove izzive lažje odzvale tiste države, ki so imele dobro vzpostavljeno javno zdravstveno mrežo. Pohvalil je delo zdravstvenih domov, slovenske bolnišnice, ki se jim je uspelo reorganizirati in učinkovito odgovoriti na izzive epidemije, ter Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Infografika Delo
Leta 2011 je bilo v bolnišnicah 67 odstotkov odpisane opreme, leta 2019 že 82,9 odstotka, lani pa se je po besedah direktorja zgodil premik, ki vliva upanje, saj smo končali pri 80,8 odstotka. »Naša želja je, da se vrnemo vsaj tja, kjer smo nekoč že bili.«
Ključni korak je bil dosežen še pri financiranju stroškov dela. Prišlo je namreč do izenačitve plačne lestvice, po kateri ZZZS kalkulira cene, s plačno lestvico po kolektivni pogodbi. Ker stroški dela v preteklosti niso bili realno ovrednoteni v cenah storitev, je imelo to negativne posledice za poslovanje javnih zdravstvenih zavodov. Ti so zato za plače namenjali tudi del sredstev, ki bi jih morali namenjati za nabave opreme ter investicijsko in tekoče vzdrževanje.
Odrešilna pomoč države
Kako to, da je šlo javnim zdravstvenim zavodom lani finančno bolje, čeprav so, na primer, v bolnišnicah, ki imajo v strukturi rezultatov poslovanja največji delež, opravili precej manj storitev kot leto prej? Zgoraj omenjen delež stroškov dela se je v zvišal za 4,8 odstotka, delež stroškov materiala in storitev se je v vseh JZZ znižal za 5,9 odstotka, delež stroškov amortizacije pa za 7,7 odstotka.
Poleg tega so dodatna sredstva dobili na podlagi intervencijskih zakonov za ublažitev posledic epidemije, s katerimi je bilo zdravstvenim domovom priznano pokritje 80 odstotkov pogodbeno dogovorjenega delovnega programa storitev, ki je bil zaradi epidemije nerealiziran v prvem delu epidemije, priznana so bila sredstva za pokrivanje stroškov testiranja, osnovne varovalne opreme in zdravljenja pacientov s covidom-19, bolnišnicam je bil zaradi škodljivih materialnih posledic za izvajanje javne službe iz ustanoviteljskih obveznosti dodeljen dodaten denar.
Ta dodatna sredstva, skoraj 190 milijonov evrov, so kar največ prispevala k izkazanim pozitivnim poslovnim rezultatom leta 2020, so pojasnili v Združenju. Opozorili so, da so bili zavodi večino leta zaprti oziroma na voljo le za najnujnejše paciente, zato niso mogli realizirati načrtovanega tekočega in investicijskega vzdrževanja, posledica tega so bili nižji odhodki in s tem pozitiven poslovni izid.
Problematična izguba
Finančni izsledki kažejo, da so javni zavodi trenutno resda na zeleni veji – konsolidiran poslovni izid je bil leta 2020 pozitiven, v višini 68,4 milijona evrov, a bilanca stanja kaže, da slika dolgoročno še zdaleč ni rožnata. Konec leta je bilo v bolnišnicah skoraj milijon več kot leto prej neporavnanih obveznosti, je pa v letu epidemije kumulativna izguba tam res upadla za dobrih 28 milijonov evrov in zanaša 114 milijonov.
Po navedbah Združenja je cilj, da bi JZZ poslovali dolgoročno stabilno in pridobljena amortizacijska sredstva porabljali v tekočem poslovnem letu v celoti za novo opremo in prostore. A to bo doseženo šele, ko bo pokrita vsa izkazana kumulativna izguba: »Takrat bodo vzpostavljene možnosti za tekoče poravnavanje obveznosti tako, da ne bo izkazanih neporavnanih zapadlih obveznosti, ki že dolga leta hromijo dobave materiala in storitev JZZ in vplivajo tudi na nabavne cene teh.«
V Združenju ocenjuje še, da so dobri lanski poslovni rezultati zavodov dobra podlaga za delovanje izvajalcev letos, žal pa še ne zagotavljajo kratkoročne in dolgoročne stabilnosti pri poslovanju.
