Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Zemljo vsakodnevno napajamo s strupenim koktajlom

Svetovni dan varstva okolja: Izkoriščanje zemeljskih naravnih virov se je v zadnjih petih desetletjih potrojilo, pri tem prednjačijo bogate države.
Lani so namakali dobrih 4000 hektarov zemljišč, kar je skoraj petina manj kot leto prej. FOTO: Franc Milošič
Lani so namakali dobrih 4000 hektarov zemljišč, kar je skoraj petina manj kot leto prej. FOTO: Franc Milošič
5. 6. 2024 | 05:00
5. 6. 2024 | 12:12
4:33

Obnova tal, ustavitev širjenja puščav in krepitev odpornosti proti suši so poudarki letošnjega 5. junija, svetovnega dneva varstva okolja. Čeprav so civilizacije odvisne od zemlje, človek s »strupenim koktajlom onesnaževanja, podnebnega kaosa in zdesetkanja biotske raznovrstnosti«, svarijo Združeni narodi (ZN), ne neha uničevati ekosistemov.

Degradacijo tal in posledice širjenja puščav občuti že več kot tri milijarde ljudi, navajajo v ZN, ki so se s programom o obnovi ekosistemov v obdobju 2021–2030 med drugim zavezali k obnovi milijarde hektarov zemlje, kar je primerljivo z območjem, večjim od Kitajske. V 2023 se je šest držav zavezalo obnoviti 300.000 kilometrov rek in 350 milijonov hektarov mokrišč. Od obnove ekosistemov si obetajo, da bi lahko upočasnili trojno planetarno krizo: krizo podnebnih sprememb, krizo izgube biotske raznovrstnosti, vključno z ukrepanjem v zvezi s puščavami, ter krizo onesnaževanja in odpadkov.

image_alt
Vremenske katastrofe v proračunski enačbi

Do 40 odstotkov kopnega na planetu, kjer živi polovica svetovnega prebivalstva, je že degradiranega. Izkoriščanje zemeljskih naravnih virov se je v zadnjih petih desetletjih potrojilo, kar je povezano z obsežno gradnjo infrastrukture v številnih delih sveta in z visoko porabo materiala, zlasti v državah z višjimi dohodki. Brez ustreznega ukrepanja se bo izkoriščanje virov do leta 2060 povečalo za 60 odstotkov glede na leto 2020.

Za smučišča in igrišča porabimo toliko vode kot za sadovnjake

Sloveniji pripada manj kot 0,004 odstotka celotne zemeljske površine in le 0,014 odstotka kopnega, kjer pa živi več kot en odstotek vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot dva odstotka kopenskih. Lani so po podatkih Sursa pri nas namakali dobrih 4000 hektarov zemljišč, kar je skoraj petina manj kot leto prej. Dve tretjini teh zemljišč so bili njive in vrtovi, dobro desetino so pokrivali sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, sedem odstotkov pa rastlinjaki, travniki in vinogradi.

Zadrževalnik Vogršček v letu 2016: za namakanje je bilo vode premalo. FOTO: Dejan Javornik
Zadrževalnik Vogršček v letu 2016: za namakanje je bilo vode premalo. FOTO: Dejan Javornik

Na smučišča, ki smo jih zasneževali, odpade petodstotni delež, na športna igrišča pa osemodstotni. Za namakanje smo porabili 4,7 milijona kubičnih metrov vode ali 37 odstotkov več kot v 2022. Večino smo je pridobili iz površinskih voda, le 12 odstotkov pa iz podtalnice, natančneje: 3,4 milijona kubičnih metrov vode je izviralo iz povodja Jadranskega morja in 1,3 milijona iz povodja Donave. Kot pojasnjujejo na Sursu, se je lani po sanaciji ponovno vzpostavil eden od večjih namakalnih sistemov, tako da je bilo iz povodja Jadranskega morja kljub poplavnemu letu za namakanje porabljene skoraj sedemkrat več vode kot v 2022, ko namakalni sistem zaradi sanacije ni deloval.

Poltretja tona CO2 na Slovenca

Kot navajajo na Sursu, smo Slovenci po zadnjih podatkih, ki se nanašajo na leto 2021, povečali tudi emisije ogljikovega dioksida (CO2) v cestnem prometu. Vsak prebivalec jih je »pridelal« 2682 kilogramov, kar je 16 odstotkov več kot leto prej. Več kot polovica emisij je nastala v osebnem prometu. Z vožnjo v avtomobilih in na motorjih je vsak od nas prispeval skoraj poldrugo tono CO2.

image_alt
Ni konkurenčnosti na mrtvem planetu

Ob večji porabi vode za namakanje in večjih izpustih CO2 pa se na drugi strani povečujejo tudi vlaganja v varstvo okolja. V 2022 je bilo takih investicij 409 milijonov evrov, od teh je bilo več kot 140 milijonov vlaganja v upravljanje odpadnih voda.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine