Ameriški predsednik pred dilemo nasilnega preurejanja sveta

Ameriški predsednik Donald Trump je nastopil drugi mandat z obljubo, da se ne bo vpletal v dolgotrajna posredovanja v tujini. Zdaj je pred dilemo nasilnega preurejanja sveta, saj verjame, da bi bila iranska jedrska bomba grožnja tudi njegovi državi. Črnogledi so blizu Washingtona opazili poveljniško letalo E‑4B, ki naj bi v primeru najhujšega omogočilo preživetje predsednika in vojaškega poveljstva. Zadnjič se je to vsaj za javnost zgodilo po terorističnih napadih 11. septembra 2001.

Nevidni bombnik B-2 lahko odvrže bombe za preluknjanje bunkerjev. FOTO: Jose Luis Magana/Afp

Do konca redakcije se Trump še ni pridružil izraelskemu obračunavanju z iranskimi jedrskimi in drugimi vojaškimi programi, najtesnejši bližnjevzhodni zaveznici pa že pomaga pri obrambi pred iranskimi balističnimi izstrelki. Republikanski prvak je iranskemu vodstvu ukazal brezpogojno vdajo in na oporišču Diego Garcia v Indijskem oceanu so v pripravljenosti bombniki B-52 in B-2, sposobni bombardiranja globoko pod zemeljskim površjem. Ta teden jim na širšem območju Bližnjega vzhoda dodajajo letala za napajanje z gorivom v zraku, vohunska letala in sledilce jedrskih sevanj.

Za pogajanja je že pozno

Za glavni cilj izraelskega bombardiranja še vedno veljajo iranski jedrski objekti, najtrši oreh je Fordo pod goro kakšnih sto kilometrov jugozahodno od Teherana. Izraelska vojska, ki je po lastnih podatkih v minulih petih dneh zadela 1100 iranskih ciljev, bi se ga lahko lotila z zaporednim odmetavanjem bomb, ameriške s 13.000 kilogrami pa lahko sežejo veliko globlje. »Morda bom, morda ne, nihče ne ve, kaj bom naredil,« je včeraj dopoldne novinarje pred Belo hišo izzival predsednik Trump. A je tudi dejal, da je za pogajanja zelo pozno, čeprav naj bi bili iranski predstavniki pripravljeni priti celo v Belo hišo.

Trump od Putina najprej zahteva končanje njegove vojne. (COMBO) This combination of pictures created on June 4. Foto: Saul Loeb/Afp

Trump ni brez dilem. Za posvečanje novemu gospodarskemu vzponu je upal na mir v svetu, zdaj se mora soočati z jezo pomembnega dela privržencev, ki zavračajo neskončne vojne. Izrael je dregnil tudi v osje gnezdo vsesvetovne avtokratske alianse, protestira Rusija, ki jo je Trump v minulih mesecih poskušal odtrgati od Kitajske in Irana. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je posvaril Washington pred neposredno vojaško pomočjo Izraelu, ki bi po njegovih besedah radikalno destabilizarala položaj na Bližnjem vzhodu. Predsednik Vladimir Putin je po njegovih besedah v stikih tako z Izraelom kot z Iranom, a je Trump njegovo posredovanje zavrnil z argumentom, naj se najprej loti svoje vojne. Ameriški predsednik je poskušal posredovati za mir v Ukrajini, za zdaj brez uspeha.

Države G7 podprle Izrael

Nekateri se bojijo iranskega zaprtja Hormuške ožine, skozi katero gre petina svetovnih zalog nafte, in akcij Kitajske, ki je največji kupec iranske nafte. Možni so še drugi scenariji, saj je po ocenah zahodnih opazovalcev iranski islamistični režim osovražen med prebivalstvom. V minulih letih so krvavo zatrli več ljudskih vstaj. Trump je prekinil držo popuščanja Teheranu, značilno za demokratska predhodnika Joeja Bidna in Baracka Obamo, ki sta z milijardami dolarjev za domnevno jedrsko zadrževanje ajatolam omogočala kupovanje miru.

Voditelji skupine G7 so podprli Izrael in obsodili Iran. FOTO: Stefan Rousseau/Afp

Države G7, med katere poleg ZDA sodijo Kanada, Japonska, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Italija, so morale zaradi nove bližnjevzhodne krize kanadsko zasedanje končati brez Trumpa, v zaključnem poročilu pa so vendarle podprle Izrael. Iran so označile za največji vir območne nestabilnosti. Francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je namigoval na novo mirovno ponudbo, pa je Trump odpravil z iskalcem pozornosti, morda so mu bile bolj všeč besede nemškega kanclerja Friedricha Merza nemškim medijem, da Izrael opravlja umazano delo za vse nas. »Tudi mi smo žrtve režima mul, ki je svetu prinesel smrt in uničenje.« Njegov zunanji minister Johann Wadephul pa je vendarle pozval k pogajanjem.