Mesto angelov in ameriški demoni

Ameriški predsedniki se v podeželsko rezidenco v maryland­skem gorovju Catoctin običajno zatečejo v času zunanjepolitičnih kriz, v neokrnjeni naravi je lažje­ razmišljati o vojnah in miru na svetu. Republikanski prvak Donald Trump se je konec tedna ­odpravil v Camp David v času vse bolj ogorčenih demonstracij proti izseljevanju nezakonitih priseljencev v Kaliforniji in ponekod drugod po ZDA. Izgon več kot deset milijonov prišlekov v času demokratskega predhodnika Joeja Bidna je ena od glavnih, vendar tudi tveganih obljub 45. in 47. predsednika.

Goreči samovozeči avtomobili družbe Waymo, že leta stalnice v nekaterih kalifornijskih mestih, so razgreta prispodoba priseljenskih nemirov v Los Angelesu: na eni strani vrh sodobne tehnologije, na drugi najbolj nasprotujoče si politične strasti. Mesto angelov je vse bolj mesto ameriških demonov: obe strani v nasprotnikih ne vidita več niti dobrih ljudi. Trump je v Los Angeles poslal narodno gardo ter zato uveljavil redko uporabljeno določbo o pravici do mobilizacije zvezne vojske ob morebitnem uporu ali nevarnosti upora proti vladi.

Zažgan samovozeči avto na ulicah Los Angelesa. FOTO: Mario Tama Getty Images Via AFP

V Camp Davidu se je po lastnih besedah pogovarjal z generali in admirali, v kalifornijskem oporišču Camp Pendleton so pripravljeni marinci. Demokratski guverner Kalifornije Gavin Newsom je govoril o dejanju diktatorja, ne predsednika, demokratska županja Los Angelesa Karen Bass o sejanju kaosa. Trump je zahteval, naj se voditelja, ki se nista izkazala že med januarskimi požari, opravičita za lastno nesposobnost. Los Angelesu je obljubil osvoboditev. »Red bomo vrnili, ilegalci bodo izgnani in Los Angeles bo spet svoboden.«

Nacionalno gardo so – s soglasjem lokalnih oblasti – v Los Angeles zadnjič poklicali med zadnjimi požari, odmeval je tudi vpoklic leta 1992 med nemiri zaradi policijskega pretepa temnopoltega Rodneyja Kinga. Rasno vprašanje je v ZDA eksplozivno tudi zdaj in obe strani opominjata na demonstracije gibanja Življenja temnopoltih so pomembna (BLM) v prvem letu pandemije covida-19. A tudi to počneta z različnimi poudarki. Demokrati v protestih po smrti temnopoltega Georgea Floyda pod policistovim kolenom vidijo upravičeno vstajo manjšin proti represivni družbi, konservativci opozarjajo na milijardno škodo, žrtve in korupcijo vodij gibanja.

Predsednik Donald Trump je obljubil obračun z ilegalnim priseljevanjem. FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters

Temu, kot kaže, pritrjujejo tudi številni temnopolti, ki so na zadnjih predsedniških volitvah v veliko večjem deležu kot v preteklosti glasovali za republikanskega kandidata. Hočejo gospodarski razvoj z visokim zaposlovanjem, ki ga je Trump ponujal že v prvem mandatu, in verjamejo, da jim nenadzorovano priseljevanje odvzema delovna mesta in uničuje skupnosti. To vprašanje je k Trumpu privedlo tudi rekordno število Latinoameričanov.

Demokrati pravijo, da se zavzemajo samo za pravno državo, po njihovem naj bi si tudi nezakoniti priseljenci zaslužili ustrezen postopek. S takšno politično stavo tudi veliko tvegajo. Na protestih v Los Angelesu so konec tedna vihrale mehiške zastave, obraz njihovega boja proti Trumpovi priseljenski vojni, »marylandski oče« Kilmar Abrego Garcia pa se je pokazal za tihotapca ljudi in družinskega nasilneža. Demokrati tvegajo očitke, da nimajo boljšega argumenta od zavzemanja za člane nevarnih tujih tolp ali svojih prihodnjih volivcev, če se jim bo posrečila »zamenjava« ameriškega prebivalstva.

Trumpova administracija prevzela odgovornost

Nemiri v Los Angelesu so eksplozivni tudi za gibanje Naredimo Ameriko spet veliko. Domnevnih 20 milijonov ljudi bo težko izgnati, čeprav lahko Trump pritisne tudi na zaposlovalce, šole in druge. Republikanska administracija je s pošiljanjem narodne garde ter z vojsko v pripravljenosti prevzela odgovornost za vse, kar se bo dogajalo. V zgodovini je veliko primerov, ko je šlo v takšnih primerih zelo narobe. Številni Američani še dobro pomnijo streljanje nacionalne garde med študentskimi protesti proti vietnamski vojni maja 1970 na univerzi Kent v Ohiu, kjer so na tleh obležali štirje študentje.

Demokratski guverner Kalifornije Gavin Newsom se upira Trumpu. FOTO: Daniel Cole/Reuters

Trumpova administracija bo šele morala tudi dokazati, da za napovedano zlato obdobje ameriškega gospodarstva ne potrebuje nezakonitih delavcev. Težave ima že s prepričevanjem republikanskih senatorjev, da bo »veliki čudoviti« proračunski zakon s kazenskimi carinami za druge države v ZDA vrnil blagostanje. Demokratsko zavzemanje za socialo za vse, tudi za nezakonite priseljence, je bilo novembra poraženo, Trump pa zaznava šele začetke ponovnega gospodarskega vzpona. V globoko razklani družbi vsak odklon daje strelivo nasprotniku.