Rusija bo evakuirala civiliste iz Hersona
19.04 Rusi napovedali evakuacijo civilistov iz Hersona
Rusija bo pomagala pri evakuaciji civilistov iz Hersona, poskrbela bo tudi za namestitev evakuiranih, je danes dejal namestnik ruskega premiera Marat Hušnulin. S tem se je odzval na prošnjo proruskih oblasti zasedene ukrajinske regije, ki so za evakuacijo zaprosili zaradi domnevnih ukrajinskih napadov na civilno infrastrukturo.
Po navedbah vodje proruske uprave v Hersonu Vladimirja Salda so so vsem ljudem regije Herson predlagali, naj se, če želijo, umaknejo v druge regije. Saldo je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na Telegramu zapisal, da Rusijo prosijo za organizacijo evakuacij.
Zagotovil je še, da ljudje v regiji vedo, da jih »Rusija ne bo pustila na cedilu« in da se lahko umaknejo na zasedeni Krim. Dodal je, da ukrajinske sile pogosteje obstreljujejo regijo Herson, in jih obtožil načrtnih napadov na civilno infrastrukturo.
Poziv k evakuaciji je Saldo objavil dan po tem, ko so ukrajinske sile zasedle pet naselij v regiji. Prejšnji teden pa je Kijev sporočil, da so v samo enem tednu protiofenzive v pokrajini zavzeli 400 kvadratnih kilometrov ozemlja. Herson je ena od štirih ukrajinskih regij, ki si jih je Moskva nelegalno priključila 30. septembra. Mesto Herson je bilo sicer prvo večje ukrajinsko mesto, ki so ga zasedle ruske sile po začetku invazije na Ukrajino 24. februarja.
13.48 Zelenski v nagovoru Svetu Evrope pozval h kaznovanju Rusije
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope pozval k sojenju »vsakemu agresorju in klavcu« in ponovil željo po vzpostavitvi posebnega mednarodnega sodišča. Pri tem je pozval tudi k dobavi sistemov zračne obrambe za Ukrajino in dodal, da imajo trenutno le deset odstotkov zmogljivosti, ki jih potrebujejo. »Rusijo je treba prepoznati kot državo agresorko, vse morilce in klavce pa postaviti pred sodišče za vojne zločine, storjene med vojno v Ukrajini,« je dejal Zelenski v videokonferenčnem nagovoru na današnjem zasedanju parlamentarne skupščine Sveta Evrope.
»Zato je treba vzpostaviti potrebne pravne mehanizme in ustanoviti posebno sodišče,« je še dejal ukrajinski predsednik. Konec septembra je podobno zahtevo za ustanovitev sodišča za vojne zločine Rusije nad Ukrajino podal že pred generalno skupščino ZN. Zelenski je pri tem dodal, da je treba zagotoviti dolgotrajni mir, in Rusijo obtožil, da zavrača dialog, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
11.29 V Ukrajini novi ruski raketni napadi
Ukrajinske oblasti so danes poročale o novih ruskih raketnih napadih na več mest v državi. Cilj je menda predvsem kritična infrastruktura, o žrtvah pa za zdaj ne poročajo. Proruske separatistične sile na vzhodu ukrajinske regije Doneck pa so medtem sporočile, da so zavzele dve vasi v bližini industrijskega mesta Bahmut.
Rusi so v raketnih napadih v okolici Kijeva zadeli zlasti kritično infrastrukturo, je na telegramu zapisal predstavnik ukrajinskega predsedstva Kirilo Timošenko. Ruske rakete so menda med drugim zadele majhno mesto Makariv, približno 55 kilometrov zahodno od prestolnice. V luči napadov je guverner kijevske regije Oleksij Kuleba znova opozoril, da so ruske sile med drugim uporabile tudi brezpilotna letala iranske izdelave, poroča nemški Deutsche Welle. O napadih so poročali tudi v mestu Mikolajev na jugu države.
08.30 Države G7 Ukrajini obljubile nadaljevanje finančne pomoči
Finančni ministri in centralni bankirji držav članic skupine najbogatejših držav sveta G7 so po sestanku v sredo ob robu zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Washingtonu obljubili, da bodo s finančno pomočjo stali ob strani Ukrajini, dokler bo to potrebno. Skupina G7, ki jo sestavljajo ZDA, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Francija, Kanada in Italija, v izjavi med drugim poziva Rusijo, naj ustavi krivično in surovo vojno, ki povečuje pritisk na svetovno gospodarstvo, potem ko je to šele začelo okrevati po pandemiji covida-19.
Finančni ministri in guvernerji centralnih bank G7 so sporočili, da so dosegli bistven napredek v pogajanjih okrog določitve zgornje meje cen za rusko nafto. Poleg tega so izrazili zadovoljstvo z odločitvijo Avstralije, da se jim pridruži. Na drugi strani so bili kritični do odločitev držav članic razširjene organizacije proizvajalk nafte Opec+, da zmanjšajo proizvodnjo. Države G7 nameravajo prepovedati pomorski transport ruske nafte, ki bo kupljena nad določeno ceno. Zgornja meja cen nafte iz Rusije bo po njihovem prepričanju pomagala ranljivejšim državam.
08.06 Zahodne zaveznice Ukrajini obljubile dobavo sistemov zračne obrambe, v njem tudi Slovenija
Nemčija je skupaj z več kot deset državami, med njimi tudi s Slovenijo, začela izvajati projekt za vzpostavitev skupnega evropskega sistema zračne obrambe. Obrambni ministri držav, ki so pristopili k projektu, so ob robu zasedanja Nata podpisali pristopno izjavo k iniciativi Zaščita evropskega neba, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Pismo o nameri o krepitvi evropskega stebra v Natovi združeni zračni in protiraketni obrambi prek iniciative Zaščita evropskega neba je podpisal tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, je na twitterju zapisalo obrambno ministrstvo. Iniciativa prinaša praktični pristop h krepitvi Natovih zračnih in raketnih zmogljivosti v Evropi, so navedli. Z vzpostavitvijo novega sistema zračne obrambe si države želijo zapolniti vrzeli v sedanjem obstoječem sistemu zveze Nato za Evropo. Pomanjkljivosti so med drugim opazili pri obrambi pred balističnimi izstrelki, ki na svoji poti dosežejo visoke višine, pa tudi pri obrambi pred brezpilotnimi letali in manevrirnimi izstrelki. Ozadje nemške pobude je predvsem ruska invazija na Ukrajino, ki je po mnenju Nata bistveno spremenila varnostne razmere v Evropi. Protiraketna obramba v Evropi je bila namreč doslej namenjena predvsem morebitnim grožnjam iz Irana, ravno zato pa obrambni ministri poudarjajo potrebo po dodatnih prizadevanjih na področju zračne obrambe.
06.56 Ameriški predsednik Biden pozdravil izid glasovanja o Ukrajini v ZN
Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo pozdravil izid glasovanja v Generalni skupščini ZN, ki je z veliko večino zavrnila rusko priključitev ukrajinskih ozemelj. Kot je dejal, je svet poslal jasno sporočilo, da Rusija ne more izbrisati suverene države. Generalna skupščina ZN je pred tem v sredo sprejela resolucijo, ki zavrača ruske lažne referendume za priključitev ukrajinskih ozemelj ter zahteva konec agresije proti suvereni in neodvisni članici ZN. Za resolucijo je glasovalo 143 članic, pet jih je bilo proti, 35 pa vzdržanih.
Kot je poudaril Biden, je velika večina sveta – države iz vseh regij, velike in majhne, s številnimi ideologijami in vladami – glasovala za obrambo Ustanovne listine ZN in obsodbo nezakonitega poskusa Rusije, da si s silo priključi ukrajinske pokrajine.
»Rusija z napadom na osnovna načela Ustanovne listine ZN uničuje temelje mednarodnega miru in varnosti. Vsem je jasno, za kaj gre, in svet je poslal jasno sporočilo: Rusija ne more izbrisati z zemljevida suverene države. Rusija ne more s silo spreminjati meja. Rusija si ne more prilastiti ozemlja druge države. Ukrajina ima enake pravice kot vsaka suverena država,« je med drugim sporočil Biden.
06.00 Pravosodni ministri članic EU danes o preiskovanju vojnih zločinov v Ukrajini
V Luxembourgu se bodo danes sešli ministri za pravosodje članic EU, ki bodo med drugim razpravljali o skupnih prizadevanjih za preiskovanje in kaznovanje vojnih zločinov v Ukrajini. Posvetili se bodo tudi okoljski kriminaliteti in se seznanili z delom evropskega javnega tožilstva (EPPO) v prvem letu po začetku njegovega delovanja.
Češko predsedstvo EU, Europol in Eurojust bodo ministre seznanili s podporo EU pri preiskovanju in pregonu mednarodnih kaznivih dejanj v Ukrajini. EU in njene članice namreč v celoti podpirajo Ukrajino pri zagotavljanju, da bodo osebe, odgovorne za grozodejstva v vojni, privedene pred sodišče.
Ministri bodo ocenili tudi napredek v zvezi z osnutkom direktive o okoljski kriminaliteti. Ta naj bi obstoječo zakonodajo nadomestil z ambicioznejšo, ki bo opredelila nova kazniva dejanja zoper okolje in več podrobnosti o sankcijah ter uvedla ukrepe za pomoč osebam, ki prijavijo kazniva dejanja.
