Bo politični dogovor rešil brexit?
V preteklosti se je izkazalo, da so voditelji EU najbolj enotni takrat, ko so stisnjeni v kot.
Odpri galerijo
Francoski predsednik Emmanuel Macron poskuša svoje kolege prepričati, naj se zavzamejo za sklenitev tesnega partnerstva z Veliko Britanijo. FOTO: AFP
Poročila o tem, da nekatere članice EU navijajo za sklenitev tesnega zavezništva Unije z Združenim kraljestvom po brexitu, potrjujejo napovedi opazovalcev, da končni dogovor ne bo rezultat razvlečenega pogajalskega procesa, ampak politične odločitve, sprejete na najvišji ravni.
Bruseljski Politico je pred tednom dni napovedal, da bodo voditelji držav sedemindvajseterice, v želji po rešitvi poldrugo leto starega pogajalskega procesa, v prihodnjih mesecih prevzeli vodenje pogajanj o brexitu in z britansko vlado poskušali skleniti dogovor, ki bi bil v nasprotnem primeru verjetno težko dosegljiv. Takšen razplet so nekateri analitiki predvideli že kmalu po uveljavitvi 50. člena lizbonske pogodbe, zavedajoč se, da se sporna vprašanja v EU navadno rešujejo na izrednih vrhih v zgodnjih jutranjih urah, ne pa v dolgotrajnih pogovorih med pogajalci z močno okrnjenim mandatom. Časovna stiska in strah pred posledicami neuspeha sta najboljša spodbuda za doseganje rezultatov.
Tveganje, ki ga prinaša morebitni britanski izstop brez dogovora, je bilo v večini analiz do zdaj obravnavano zgolj z gospodarskega vidika. Nevarnost, da bo brexit brez dogovora zastrupil odnose med Unijo in Otokom, je resnična. Nanjo naj bi po poročanju londonskega Timesa na prihajajočem neuradnem vrhu voditeljev EU v Salzburgu opozoril tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Macron bo menda poskušal svoje kolege prepričati, da se zavzamejo za sklenitev tesnega partnerstva z nekdanjo članico.
Francoski predsednik bo med vrhom po poročanju časnika predstavil novo strukturo evropskih zavezništev, ki bi temeljila na koncentričnih krogih. V prvem krogu bi bile članice EU in evroobmočja, že v naslednjem pa bi našli Združeno kraljestvo, ki bi najverjetneje delalo družbo državam evropskega gospodarskega območja (EEA) oziroma evropskega prostotrgovinskega združenja (EFTA). Britanska vlada nasprotuje članstvu v njem na podlagi, da bi država s tem še vedno ostala del skupnega trga, pod jurisdikcijo evropskega sodišča v Luksemburgu. Če bi EU želela z Veliko Britanijo ohraniti tesno zavezništvo, bi torej morala z njo skleniti drugačen dogovor, ki bi obstajal zunaj teh organizacij.
Glavni pogajalec evropske komisije Michel Barnier je v sredo sporočil, da je EU pripravljena predlagati sklenitev partnerstva »brez primere«, a le pod pogojem, da to ne bi ogrozilo stabilnosti in integritete enotnega evropskega trga ter njegovih štirih temeljnih načel. Barnier je v zadnjih mesecih večkrat zatrdil, da je evropski predlog dogovora o gospodarskem in varnostnem partnerstvu, ki ga je Bruselj ponudil Londonu, ta pa ga je zavrnil, edinstven v vseh pogledih.
Ali je Barnier mislil na enak dogovor, kot ga imajo v mislih v Parizu ali v kateri drugi evropski prestolnici, ni jasno. V vsakem primeru si je težko zamisliti, da bi Unija ponudila britanski vladi dogovor, v katerem bi upoštevala vse njene želje, vključno s tisto, da bi država po brexitu ostala zgolj del evropskega enotnega trga za blago, ne da bi bila podvržena pravnemu redu EU.
Predstavniki vlade Therese May so tako evropske uradnike kot britanske poslance opozorili, da je vladni predlog prihodnjih odnosov edina podlaga, na kateri se obe strani lahko izogneta propadu pogajanj. Veliko poslancev vladajoče konservativne stranke še vedno misli, da je predlagani dogovor slab za državo in da vlada z njim ne uresničuje zavez iz preteklosti. Tudi če bi premierki z njim nekako uspelo prepričati evropske voditelje, to še ne pomeni, da bi lahko računala tudi na podporo svoje lastne stranke.
Rok za sklenitev ločitvenega dogovora in prihodnjih odnosov se bo uradno iztekel oktobra, toda že zdaj je jasno, da bo ta moral biti podaljšan. Po poročanju Bloomberga v Bruslju razmišljajo o organizaciji izrednega vrha sredi novembra. Vprašanje je, ali bo dodaten mesec dni dovolj za zmanjšanje razlik.
Bruseljski Politico je pred tednom dni napovedal, da bodo voditelji držav sedemindvajseterice, v želji po rešitvi poldrugo leto starega pogajalskega procesa, v prihodnjih mesecih prevzeli vodenje pogajanj o brexitu in z britansko vlado poskušali skleniti dogovor, ki bi bil v nasprotnem primeru verjetno težko dosegljiv. Takšen razplet so nekateri analitiki predvideli že kmalu po uveljavitvi 50. člena lizbonske pogodbe, zavedajoč se, da se sporna vprašanja v EU navadno rešujejo na izrednih vrhih v zgodnjih jutranjih urah, ne pa v dolgotrajnih pogovorih med pogajalci z močno okrnjenim mandatom. Časovna stiska in strah pred posledicami neuspeha sta najboljša spodbuda za doseganje rezultatov.
Francoski dejavnik
Tveganje, ki ga prinaša morebitni britanski izstop brez dogovora, je bilo v večini analiz do zdaj obravnavano zgolj z gospodarskega vidika. Nevarnost, da bo brexit brez dogovora zastrupil odnose med Unijo in Otokom, je resnična. Nanjo naj bi po poročanju londonskega Timesa na prihajajočem neuradnem vrhu voditeljev EU v Salzburgu opozoril tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Macron bo menda poskušal svoje kolege prepričati, da se zavzamejo za sklenitev tesnega partnerstva z nekdanjo članico.
Francoski predsednik bo med vrhom po poročanju časnika predstavil novo strukturo evropskih zavezništev, ki bi temeljila na koncentričnih krogih. V prvem krogu bi bile članice EU in evroobmočja, že v naslednjem pa bi našli Združeno kraljestvo, ki bi najverjetneje delalo družbo državam evropskega gospodarskega območja (EEA) oziroma evropskega prostotrgovinskega združenja (EFTA). Britanska vlada nasprotuje članstvu v njem na podlagi, da bi država s tem še vedno ostala del skupnega trga, pod jurisdikcijo evropskega sodišča v Luksemburgu. Če bi EU želela z Veliko Britanijo ohraniti tesno zavezništvo, bi torej morala z njo skleniti drugačen dogovor, ki bi obstajal zunaj teh organizacij.
Glavni pogajalec evropske komisije Michel Barnier je v sredo sporočil, da je EU pripravljena predlagati sklenitev partnerstva »brez primere«, a le pod pogojem, da to ne bi ogrozilo stabilnosti in integritete enotnega evropskega trga ter njegovih štirih temeljnih načel. Barnier je v zadnjih mesecih večkrat zatrdil, da je evropski predlog dogovora o gospodarskem in varnostnem partnerstvu, ki ga je Bruselj ponudil Londonu, ta pa ga je zavrnil, edinstven v vseh pogledih.
Dodatni mesec
Ali je Barnier mislil na enak dogovor, kot ga imajo v mislih v Parizu ali v kateri drugi evropski prestolnici, ni jasno. V vsakem primeru si je težko zamisliti, da bi Unija ponudila britanski vladi dogovor, v katerem bi upoštevala vse njene želje, vključno s tisto, da bi država po brexitu ostala zgolj del evropskega enotnega trga za blago, ne da bi bila podvržena pravnemu redu EU.
Predstavniki vlade Therese May so tako evropske uradnike kot britanske poslance opozorili, da je vladni predlog prihodnjih odnosov edina podlaga, na kateri se obe strani lahko izogneta propadu pogajanj. Veliko poslancev vladajoče konservativne stranke še vedno misli, da je predlagani dogovor slab za državo in da vlada z njim ne uresničuje zavez iz preteklosti. Tudi če bi premierki z njim nekako uspelo prepričati evropske voditelje, to še ne pomeni, da bi lahko računala tudi na podporo svoje lastne stranke.
Rok za sklenitev ločitvenega dogovora in prihodnjih odnosov se bo uradno iztekel oktobra, toda že zdaj je jasno, da bo ta moral biti podaljšan. Po poročanju Bloomberga v Bruslju razmišljajo o organizaciji izrednega vrha sredi novembra. Vprašanje je, ali bo dodaten mesec dni dovolj za zmanjšanje razlik.
