Chelsea Manning izpuščena na svobodo
Najbolj znana žvižgačica je bila včeraj, po več kot letu dni zapora, ker ni hotela pričati proti Julianu Assangeu, in po poskusu samomora, izpuščena na prostost.
Odpri galerijo
Žvižgačica Chelsea Manning je bila po letih za rešetkami včeraj izpuščena iz zapora. FOTO: Lars Hagberg/AFP
Chelsea Manning je bila danes po ukazu sodnika izpuščena iz zapora v Vrginiji. Nekdanja vojaška obveščevalka je bila zaprta dobro leto po tem, ko je marca lani zavrnila pričanje v preiskavi organizacije Wikileaks rekoč, da se raje izstrada do smrti, kot da bi pričala proti Julianu Assangeu.
»Lažje je prestajati tegobe kakor sodelovati, da bi si priborila nazaj nekaj udobja, nato pa preživela ostanek življenja vedoč, da so moje delovanje vodili osebni interesi, ne moralne vrednote,« je pojasnila.
Zvezni sodnik Anthony Trenga, ki je za Manningovo odredil zapor kot prisilno sredstvo, ki naj bi jo pripravilo do govorjenja, je včeraj zapisal, da njeno pričanje ni več potrebno, zaradi česar ni več razloga, da ostaja zaprta. Ni pa ugodil njeni prošnji po izbrisu kazni; zaradi nesodelovanja pri preiskavi ji je naložil plačilo nekaj manj kot 230.000 evrov.
Chealsea Manning sicer okreva po tem, ko si je v sredo v zaporu poskušala vzeti življenje. To je bil njen že tretji poskus samomora v zaporu. Dvakrat si je življenje poskušala vzeti v skoraj sedmih letih, ki jih je preživela za zapahi zaradi izdaje skoraj 750.000 zaupnih vojaških dokumentov organizaciji Wikileaks leta 2010. Sprva je bila zaprta v vojaškem zaporu v drobni celici brez sončne svetlobe in v osami.
Po tem, ko je v zaporih preživela skoraj sedem let svoje 35-letne zaporne kazni, jo je leta 2017, tik pred potekom svojega mandata, pomilostil takratni predsednik ZDA Barack Obama.
Chealsea Manning je med prestajanjem zaporne kazni spremenila spol. Pred tem je bila Bradley Manning, pripadnik ameriške vojske in analitik v iraški vojni. Dokumenti, ki jih je Manningova poslala Wikileaksu in zaradi katerih je vrsto let v nehumanih razmerah preživela v zaporih, so razkrili vrsto kršitev človekovih pravic, ki so jih v iraški in afganistanski vojni zakrivile ZDA, ter mučenje zapornikov v Guantanamu.
Ustanovitelj Wikileaksa, Julian Assange je kljub slabemu zdravju še vedno zaprt v Združenem kraljestvu.
»Lažje je prestajati tegobe kakor sodelovati, da bi si priborila nazaj nekaj udobja, nato pa preživela ostanek življenja vedoč, da so moje delovanje vodili osebni interesi, ne moralne vrednote,« je pojasnila.
Zvezni sodnik Anthony Trenga, ki je za Manningovo odredil zapor kot prisilno sredstvo, ki naj bi jo pripravilo do govorjenja, je včeraj zapisal, da njeno pričanje ni več potrebno, zaradi česar ni več razloga, da ostaja zaprta. Ni pa ugodil njeni prošnji po izbrisu kazni; zaradi nesodelovanja pri preiskavi ji je naložil plačilo nekaj manj kot 230.000 evrov.
Chealsea Manning sicer okreva po tem, ko si je v sredo v zaporu poskušala vzeti življenje. To je bil njen že tretji poskus samomora v zaporu. Dvakrat si je življenje poskušala vzeti v skoraj sedmih letih, ki jih je preživela za zapahi zaradi izdaje skoraj 750.000 zaupnih vojaških dokumentov organizaciji Wikileaks leta 2010. Sprva je bila zaprta v vojaškem zaporu v drobni celici brez sončne svetlobe in v osami.
Po tem, ko je v zaporih preživela skoraj sedem let svoje 35-letne zaporne kazni, jo je leta 2017, tik pred potekom svojega mandata, pomilostil takratni predsednik ZDA Barack Obama.
Chealsea Manning je med prestajanjem zaporne kazni spremenila spol. Pred tem je bila Bradley Manning, pripadnik ameriške vojske in analitik v iraški vojni. Dokumenti, ki jih je Manningova poslala Wikileaksu in zaradi katerih je vrsto let v nehumanih razmerah preživela v zaporih, so razkrili vrsto kršitev človekovih pravic, ki so jih v iraški in afganistanski vojni zakrivile ZDA, ter mučenje zapornikov v Guantanamu.
Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange ostaja v zaporu v smrtni nevarnosti. FOTO: Henry Nicholls/Reuters
Ustanovitelj Wikileaksa, Julian Assange je kljub slabemu zdravju še vedno zaprt v Združenem kraljestvu.
