Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

EU za zamrznitev vizumskega sporazuma z Rusijo

Za zamrznitev sporazuma so se sicer zavzeli že zunanji ministri EU.
Z napadom na Ukrajino je Rusija pretrgala tudi vezi z EU. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters
Z napadom na Ukrajino je Rusija pretrgala tudi vezi z EU. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters
STA
6. 9. 2022 | 16:55
4:42

Evropska komisija je danes predlagala popolno zamrznitev izvajanja sporazuma o poenostavljenem izdajanju vizumov med EU in Rusijo, kar pomeni da bodo ruski državljani precej težje pridobili schengenske vizume, je povedala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Za zamrznitev sporazuma so se sicer zavzeli že zunanji ministri EU.

»Rusija je odgovorna za neupravičeno, neizzvano vojaško agresijo proti ukrajinski celovitosti, suverenosti in neodvisnosti. Ne gre zgolj za agresijo proti Ukrajini, ampak tudi za grožnjo naši varnosti. Ruskim državljanom ne sme biti omogočen lahek dostop do EU, biti turist v EU ni temeljna pravica,« je odločitev za zamrznitev sporazuma z Rusijo pojasnila komisarka Johansson.

Popolna zamrznitev sporazuma iz leta 2007, ki poenostavlja izdajanje vizumov, veljavnih največ 90 dni, med drugim pomeni, da bo vizumska taksa za ruske državljane namesto 35 stala 80 evrov, je sporočila komisija.

Podaljšal se bo tudi čas obravnave prošenj za izdajo vizumov. Standardni rok za odločitev se bo podaljšal z 10 na 15 dni, v posameznih primerih pa ga bodo lahko države članice podaljšale tudi do 45 dni, če bo potrebna podrobnejša obravnava prošnje.

Poleg tega bo ruskim državljanom otežen dostop do vizumov, ki omogočajo večkratni vstop v schengensko območje. Predložiti pa bodo morali tudi vse dokumente, potrebne za izdajo vizuma, in ne zgolj tistih s skrajšanega seznama, določenega v sporazumu.

image_alt
Schengenska trdnjava za ruske obiske

Obenem Bruselj predlaga usklajen pristop k nepriznavanju ruskih osebnih dokumentov, izdanih v okupiranih regijah v drugih državah, kot sta ukrajinski Herson in Zaporožje. Članice naj ne priznavajo ruskih potnih listov, izdanih na ukrajinskih okupiranih območjih, kot veljavnih dokumentov za izdajanje vizumov in prehajanje zunanjih meja EU, navajajo na komisiji.

S tem zakonodajnim predlogom, ki ga morata potrditi še Svet EU in Evropski parlament, bo takšen pristop obvezen za vse države članice. Svet EU, v katerem so zastopane članice, pa bo moral potrditi tudi predlog o zamrznitvi vizumskega sporazuma.

Komisarka pričakuje, da bo odločitev o slednjem sprejeta še ta teden. »To pomeni, da bomo v ponedeljek zjutraj imeli novo skupno vizumsko politiko do Rusije,« je povedala.

Takoj po odločitvi Sveta EU bo komisija sprejela še smernice, da bo ravnanje članic zares usklajeno. »S smernicami bomo zagotovili, da bomo vedno odprti in da bomo ščitili tiste, ki potrebujejo zaščito - novinarje, disidente, aktiviste za človekove pravice, študente in ljudi, ki na primer potujejo iz družinskih razlogov,« je pojasnila komisarka.

Dodala je, da morajo države članice obenem imeti možnost, da zavrnejo prošnjo določenim skupinam Rusov, ki bi lahko predstavljali grožnjo notranji varnosti ali mednarodnim odnosom držav članic.

image_alt
Zapiranje vrat ruskim turistom razdvaja Evropo

Smernice jim bodo obenem omogočile, da bodo dale prednost obravnavi prošenj, ki jih je treba hitro obravnavati, na primer zaradi humanitarnih razlogov.

Zamrznitev sporazuma in smernice pa bodo državam članicam prav tako omogočile ponovno preučitev veljavnih vizumov. Te je 1. septembra imelo okoli 963.000 Rusov, kažejo podatki Evropske komisije.

Zunanji ministri članic so sicer pretekli teden na neformalnem zasedanju v Pragi že dosegli politično soglasje o tem, da se popolnoma zamrzne sporazum med EU in Rusijo. Strinjali so se tudi, da potnih listov, izdanih s strani ruskih oblasti na okupiranih območjih Ukrajine, ne bodo priznali. Rusija je odločitev o zamrznitvi sporazuma označila za absurdno, Ukrajina pa za polovičen ukrep.

EU je del sporazuma o poenostavljenem izdajanju vizumov, ki se nanaša na poslovneže in uradnike, zamrznila že konec februarja, kmalu po sprožitvi ruske agresije na Ukrajino.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine