Finci kuhajo testenine po slovensko, država pa nič
Globalizacija: Slovenka je med dopustom na Finskem kupila zavoj testenin in presenečena ugotovila, da so navodila za pripravo le v slovenščini
Odpri galerijo
Navodila za pripravo so le v slovenskem jeziku, tabela z energetskimi vrednostmi živili pa v več jezikih. FOTO: Simona Drevenšek
Ljubljana – Kako je videti razlika med preregulirano in neregulirano družbo, potrošnik ugotovi že ob obisku trgovine. Medtem ko si veliki trgovci v Sloveniji ne drznejo prodajati blaga brez deklaracij v domačem jeziku, se na Finskem mučijo s pripravo lazanje, ker so navodila natisnjena samo v slovenskem jeziku.
Prestolnici Ljubljana in Helsinki sta oddaljeni druga od druge dobrih 1700 kilometrov, a se po marsičem zdi, da sta v vzporednih vesoljih. Slovenija se na več področjih trudi približati vzorno urejeni državi, kar Finska nedvomno je. Na področju šolstva je Finska gotovo lahko zgled številnim razvitim državam, kljub temu pa je malo verjetno, da so Finci tako šolani, da bi si v vsakodnevnem življenju lahko kaj pomagali s slovenščino, enim izmed manjših evropskih jezikov.
Naša sodelavka je te dni med počitnicami v Helsinkih po naključju na škatli testenin za lazanjo, kupljeni v tamkajšnjem Lidlu, videla navodilo za pripravo v slovenščini. To ne bi bilo nič posebnega, če v državi, v kateri so napisi po zakonu v finskem in švedskem jeziku, ne bi bil to edini napis na škatli. No, na sprednji strani sta bila še napisa v angleškem in italijanskem jeziku, o finščini pa niti sledu. Ker v Sloveniji ni dovoljeno prodajati izdelkov brez deklaracije v slovenskem jeziku, je naša kolegica preverila, ali je pri Fincih dovoljeno prodajati izdelke z napisi zgolj v tujih jezikih in ali ima država kakšen organ, ki preganja jezikovne nepravilnosti, kot to pri nas počne tržni inšpektorat.
»Očitno je nekdo pozabil dati napis v finskem in švedskem jeziku,« je povedal finski novinar, sicer Britanec, ki že štiri desetletja živi in dela v tej skandinavski državi. »To je Finska. Najprej lahko pričakujete več opozoril. Če gre za fizično osebo, lahko pričakuje takojšnjo kazen, kar pa ne velja za podjetja,« je povedal sogovornik in pojasnil, da se Finci ne pritožujejo na glas, zgolj tarnajo drug drugemu in ne naredijo ničesar.
Čeprav je Finska urejena država, ni preregulirana. Lani je stopnja ekonomske svobode dosegla 74 točk, kar je dobro točko za Združenimi državami Amerike in 15 točk za Hongkongom. Slovenija, kjer tržni inšpektorat opravlja tudi nadzor nad spoštovanjem zakona o javni rabi slovenskega jezika, je lani dosegla indeks ekonomske svobode 59,2, kar je skoraj 15 točk za Finsko.
Igor Mervič, prvi človek trgovske družbe Spar Slovenija, je naklonjen inšpekcijskemu nadzoru izvajanja zakona o rabi slovenskega jezika in tega ne vidi kot omejevanje svobode. »Seveda lahko tudi nam kdaj uide na police kakšen izdelek z deklaracijo v tujem jeziku, a to ni prav. Prav je, da je zakon o rabi slovenskega jezika strog in da se dosledno izvaja. Sploh ne gre za zakon, gre za to, da moramo mi biti prijazni do kupcev, da razumejo, kaj so kupili,« je poudaril Mervič in dodal, da si ne more predstavljati, da bi lahko na policah prodajal izdelke z napisi v kateremkoli jeziku, brez slovenskega. »Ni nas veliko, naš jezik je dragocen in pri vztrajanju pri dosledni rabi domačega jezika gre tudi za ponos,« je poudaril.
Prestolnici Ljubljana in Helsinki sta oddaljeni druga od druge dobrih 1700 kilometrov, a se po marsičem zdi, da sta v vzporednih vesoljih. Slovenija se na več področjih trudi približati vzorno urejeni državi, kar Finska nedvomno je. Na področju šolstva je Finska gotovo lahko zgled številnim razvitim državam, kljub temu pa je malo verjetno, da so Finci tako šolani, da bi si v vsakodnevnem življenju lahko kaj pomagali s slovenščino, enim izmed manjših evropskih jezikov.
Nekdo je pozabil na finski jezik
Naša sodelavka je te dni med počitnicami v Helsinkih po naključju na škatli testenin za lazanjo, kupljeni v tamkajšnjem Lidlu, videla navodilo za pripravo v slovenščini. To ne bi bilo nič posebnega, če v državi, v kateri so napisi po zakonu v finskem in švedskem jeziku, ne bi bil to edini napis na škatli. No, na sprednji strani sta bila še napisa v angleškem in italijanskem jeziku, o finščini pa niti sledu. Ker v Sloveniji ni dovoljeno prodajati izdelkov brez deklaracije v slovenskem jeziku, je naša kolegica preverila, ali je pri Fincih dovoljeno prodajati izdelke z napisi zgolj v tujih jezikih in ali ima država kakšen organ, ki preganja jezikovne nepravilnosti, kot to pri nas počne tržni inšpektorat.
Na sprednji strani škatle testenin, kupljene na Finskem, boste zaman iskali finščino. FOTO: Simona Drevenšek
»Očitno je nekdo pozabil dati napis v finskem in švedskem jeziku,« je povedal finski novinar, sicer Britanec, ki že štiri desetletja živi in dela v tej skandinavski državi. »To je Finska. Najprej lahko pričakujete več opozoril. Če gre za fizično osebo, lahko pričakuje takojšnjo kazen, kar pa ne velja za podjetja,« je povedal sogovornik in pojasnil, da se Finci ne pritožujejo na glas, zgolj tarnajo drug drugemu in ne naredijo ničesar.
Tuji jezik ni nujno znamenje ekonomske svobode
»Moramo biti prijazni do kupcev, da razumejo, kaj so kupili.«
Igor Mervič, Spar Slovenija
Igor Mervič, Spar Slovenija
Čeprav je Finska urejena država, ni preregulirana. Lani je stopnja ekonomske svobode dosegla 74 točk, kar je dobro točko za Združenimi državami Amerike in 15 točk za Hongkongom. Slovenija, kjer tržni inšpektorat opravlja tudi nadzor nad spoštovanjem zakona o javni rabi slovenskega jezika, je lani dosegla indeks ekonomske svobode 59,2, kar je skoraj 15 točk za Finsko.
Igor Mervič, prvi človek trgovske družbe Spar Slovenija, je naklonjen inšpekcijskemu nadzoru izvajanja zakona o rabi slovenskega jezika in tega ne vidi kot omejevanje svobode. »Seveda lahko tudi nam kdaj uide na police kakšen izdelek z deklaracijo v tujem jeziku, a to ni prav. Prav je, da je zakon o rabi slovenskega jezika strog in da se dosledno izvaja. Sploh ne gre za zakon, gre za to, da moramo mi biti prijazni do kupcev, da razumejo, kaj so kupili,« je poudaril Mervič in dodal, da si ne more predstavljati, da bi lahko na policah prodajal izdelke z napisi v kateremkoli jeziku, brez slovenskega. »Ni nas veliko, naš jezik je dragocen in pri vztrajanju pri dosledni rabi domačega jezika gre tudi za ponos,« je poudaril.
