Francoski načrt metanje peska v oči Balkancem?
Balkan se je odzval relativno pozitivno, ker je francoski dokument premaknil proces z mrtve točke.
Na Balkanu so zavrnili že francoski predlog o priviligiranem partnerstvu, ki naj bi nadomestilo članstvo v EU. Ker nov načrt francoske diplomacije zahteva prenovo pristopnega procesa in EU, je večina prepričana, da Francozi z Balkanom ne mislijo resno in da gre za metanje peska v oči.
Kljub temu so odzivi na Balkanu relativno pozitivni, ker je nov Macronov načrt, ki ne prinaša ničesar novega, po pesimističnem vzdušju zaradi francoske blokade Albanije in Severne Makedonije, proces premaknil z mrtve točke. Če izvzamemo predlog, ki bi kandidatkam omogočil pridobitev sredstev iz strukturnih skladov pred članstvom, združitev poglavij ni prepričljiv argument za preložitev datuma za začetek pogajanj s Skopjem in Tirano. Večino predlaganih sprememb je mogoče izpeljati znotraj obstoječe regulative. To velja tudi za nadzor reformnih korakov v državah kandidatkah, ki je sicer potreben že zaradi strukturne korupcije.
Nekateri vidijo žarek upanja v izjavi Pariza, da Albanija, BiH, Kosovo, Severna Makedonija, Srbija in Črna gora kulturno, zgodovinsko in geografsko spadajo v Evropo. Drugi so prepričani, da bi Francozi najraje zavlačevali širitveni proces do sodnega dne, tretji pa ugotavljajo, da se je Pariz konfrontiral z večino članic EU in da sta Nemčija in Francija na nasprotnih bregovih.
To je mogoče sklepati tudi iz izjave nove predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je nasprotovanje blokadi francoskega predsednika Emmanuela Macrona izrazila z besedami, da mora Bruselj držati dano obljubo in odpreti pristopni proces. Po oceni vodje nemške diplomacije Heika Maasa je francosko zaviranje pristopnih pogajanj največja napaka EU. Da je za Berlin članstvo Zahodnega Balkana v EU pomemben strateški cilj, je jasno povedala nemška kanclerka Angela Merkel.
Odločen zagovornik širitve EU na Balkan je tudi madžarski kandidat za komisarja za sosedstvo in širitev Olivér Várhelyi, ki je na popravnem izpitu le dobil pozitivno oceno pristojnega odbora evropskega parlamenta. Po njegovi oceni bosta Beograd in Priština do leta 2025 končala dialog, pristopna pogajanja Skopja in Tirane bodo pred koncem, Srbija pa bo v zaključnih pripravah za vstop v EU. Mir med Srbijo in Kosovom bo omogočil vizumsko liberalizacijo za kosovske državljane. V zvezi z BiH je poudaril, da brez oblikovanja oblasti na ravni države in izpolnitve pogojev evropske komisije ne more postati kandidatka.
Várhelyi je kot prednostne naloge približevanja Balkana EU izpostavil vladavino prava, boj proti korupciji in kriminalu, delovanje demokratičnih institucij v regiji in zmanjšanje gospodarskega prepada med članicami in kandidatkami. Kot je opozoril, Bruselj lahko zaustavi pogajanja in financiranje kandidatk, če ne bo rezultatov v krepitvi vladavine prava.
Na vprašanje, kako bo spodbujal delovanje pravne države v kandidatkah, če Budimpešta krši njena temeljna načela, je odgovoril, da bo imel na položaju pred očmi interese celotne EU. Várhelyi je izpostavil dobre odnose Madžarske z regijo, zaveda pa se, da bo od predhodnika Johannesa Hahna, ki je stavil na vzporedni proces reform in širitve EU, prevzel vroč krompir.
Kljub temu so odzivi na Balkanu relativno pozitivni, ker je nov Macronov načrt, ki ne prinaša ničesar novega, po pesimističnem vzdušju zaradi francoske blokade Albanije in Severne Makedonije, proces premaknil z mrtve točke. Če izvzamemo predlog, ki bi kandidatkam omogočil pridobitev sredstev iz strukturnih skladov pred članstvom, združitev poglavij ni prepričljiv argument za preložitev datuma za začetek pogajanj s Skopjem in Tirano. Večino predlaganih sprememb je mogoče izpeljati znotraj obstoječe regulative. To velja tudi za nadzor reformnih korakov v državah kandidatkah, ki je sicer potreben že zaradi strukturne korupcije.
Pariz proti Berlinu
Nekateri vidijo žarek upanja v izjavi Pariza, da Albanija, BiH, Kosovo, Severna Makedonija, Srbija in Črna gora kulturno, zgodovinsko in geografsko spadajo v Evropo. Drugi so prepričani, da bi Francozi najraje zavlačevali širitveni proces do sodnega dne, tretji pa ugotavljajo, da se je Pariz konfrontiral z večino članic EU in da sta Nemčija in Francija na nasprotnih bregovih.
To je mogoče sklepati tudi iz izjave nove predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je nasprotovanje blokadi francoskega predsednika Emmanuela Macrona izrazila z besedami, da mora Bruselj držati dano obljubo in odpreti pristopni proces. Po oceni vodje nemške diplomacije Heika Maasa je francosko zaviranje pristopnih pogajanj največja napaka EU. Da je za Berlin članstvo Zahodnega Balkana v EU pomemben strateški cilj, je jasno povedala nemška kanclerka Angela Merkel.
Vroč krompir
Odločen zagovornik širitve EU na Balkan je tudi madžarski kandidat za komisarja za sosedstvo in širitev Olivér Várhelyi, ki je na popravnem izpitu le dobil pozitivno oceno pristojnega odbora evropskega parlamenta. Po njegovi oceni bosta Beograd in Priština do leta 2025 končala dialog, pristopna pogajanja Skopja in Tirane bodo pred koncem, Srbija pa bo v zaključnih pripravah za vstop v EU. Mir med Srbijo in Kosovom bo omogočil vizumsko liberalizacijo za kosovske državljane. V zvezi z BiH je poudaril, da brez oblikovanja oblasti na ravni države in izpolnitve pogojev evropske komisije ne more postati kandidatka.
Várhelyi je kot prednostne naloge približevanja Balkana EU izpostavil vladavino prava, boj proti korupciji in kriminalu, delovanje demokratičnih institucij v regiji in zmanjšanje gospodarskega prepada med članicami in kandidatkami. Kot je opozoril, Bruselj lahko zaustavi pogajanja in financiranje kandidatk, če ne bo rezultatov v krepitvi vladavine prava.
Na vprašanje, kako bo spodbujal delovanje pravne države v kandidatkah, če Budimpešta krši njena temeljna načela, je odgovoril, da bo imel na položaju pred očmi interese celotne EU. Várhelyi je izpostavil dobre odnose Madžarske z regijo, zaveda pa se, da bo od predhodnika Johannesa Hahna, ki je stavil na vzporedni proces reform in širitve EU, prevzel vroč krompir.
