Globalno vojaško segrevanje ob Arktičnem oceanu

Predlog Osla, da ZDA podvojijo število svojih marincev, ki so nameščeni na Norveškem, je razburil Moskvo, kjer pravijo, da bo to le še »povečalo napetosti, sprožilo oboroževalno tekmo in destabiliziralo razmere v severni Evropi«.

Na Norveškem v teh dneh budno spremljajo, kaj se dogaja blizu njihovih teritorialnih voda v morju, ki je poimenovano po nizozemskem raziskovalcu in pomorščaku Willemu Barentszu. Tam je, kot so zapisali v sporočilu ruskega ministrstva za obrambo, ruska severna flota, ki ima sedež v Severomorsku, v sredo začela največje vaje v zadnjih desetih letih.

Poleg njih Rusija ni obvestila svoje sosede Norveške, s katero ima malo manj kot dvesto kilometrov skupne kopenske meje in malo več kot 23 kilometrov morske meje, je pred dnevi povedal tiskovni predstavnik poveljstva norveške vojske major Brynjar Stordal. Po njegovih besedah je v zadnjem času ruska vojska povečala svojo dejavnost ne le na morju, a da ima za to »vso pravico tako na svojem ozemlju kot v mednarodnih vodah in zračnem prostoru«. Hkrati pa je dodal, da njihove oborožene sile budno spremljajo, kaj počne ruska vojska v bližini Norveške, da bi razumela, kaj se dogaja.

Norveška »vabi« ameriške vojake

Državi nimata ozemeljskih sporov, saj sta sporazum o meji na morju sklenili pred osmimi leti, toda po izbruhu nove hladne vojne se je povečal strah pred domnevno rusko agresijo tudi v Oslu. Že lani je Moskvo razburila novica, da bo njena soseda prvič po koncu druge svetovne vojne spet gostila tuje vojake. Na Norveško se je januarja 2017 prišlo v zimske okoliščine boja učit 330 ameriških marincev, ki bodo svoje urjenje končali konec tega leta.

A pred dnevi so iz Osla sporočili, da ZDA ne bodo prosili le, da pošljejo nove, ampak tudi, da njihovo število podvojijo. V torek je norveška zunanja, prej pa obrambna ministrica Ine Marie Eriksen Søreide povedala, da ima ta predlog veliko podporo v parlamentu, a da povečano število ameriških vojakov na njihovem ozemlju še ne pomeni, da Norveška, ki je bila ena od ustanoviteljic Nata, odpira tuje vojaško oporišče. Ko se je leta 1949 Norveška priključila severnoatlantskem zavezništvu, je Rusiji zagotovila, da na njenem ozemlju ne bodo nameščeni tuji vojaki, razen če bo varnost njihove države ogrožena. Ministrica je zato poudarila, da ameriški marinci ne bodo stalno nameščeni, temveč se bodo »rotirali« oziroma se po končanju petletnega urjenja vrnili domov, namesto njih pa bodo prišli novi »učenci«.

»Obramba Norveške je odvisna od podpore Natovih zaveznic. Da bi imeli njihovo podporo v času kriz in vojne, smo tudi v mirnih časih popolnoma odvisni od skupnih urjenj in vaj,« je izjavil norveški obrambni minister Frank Bakke-Jensen. Prav na Norveškem bo letos oktobra in novembra potekala ena največjih vojaških vaj Nata v zadnjem času, na kateri bo sodelovalo vseh 29 članic zavezništva, pridružili pa se jim bodo tudi »nevtralni« vojaki Finske in Švedske. Malo je verjetnosti, da ZDA ne bi ugodile norveški »prošnji« o povečanju števila marincev, saj so po besedah obeh ministrov v Washingtonu predlagali tudi, da bi v njihovem oporišču okoli 65 kilometrov južno od Osla zgradili še letališče, na katerem bi namestili štiri ameriška lovska letala, ki bi pripomogla k evropskemu odvračanju ruske »agresije«, ki se je začela pred štirimi leti z aneksijo Krima.

Nevarnost za destabilizacijo razmer

Okoli 700 marincev, ki bi jih radi gostili na Norveškem, bo nameščenih okoli 420 kilometrov od meje z Rusijo. »To bo dovolj velika razdalja od meje, zato ne vidimo nobenega resnega vzroka za odziv Rusije, čeprav to spet pričakujemo, saj se Moskva vedno razburja zaradi vaj in urjenja našega zavezništva,« je dodala zunanja ministrica. Imela je prav. Iz ruskega veleposlaništva v Oslu so sporočili, da bo po morebitni namestitvi še več ameriških vojakov Norveška postala še »manj predvidljiva«, kar »lahko povzroči povečanje napetosti, sproži oboroževalno tekmo in destabilizira razmere v severni Evropi«. Po besedah ruskih diplomatov Moskva tega nikakor ne dojema kot prijateljsko gesto, nanjo pa se bo Rusija vsekakor ustrezno odzvala.

Iz veleposlaništva so sporočili tudi, da bo s tem Norveška prelomila obljubo, ki jo je dala leta 1949, hkrati pa so se začudili, zakaj njihova soseda, ki že zdaj v Natu po namenjenih sredstvih za obrambo na prebivalca zaostaja le za ZDA, čuti potrebo, da tako povečuje obrambni proračun. »Še posebno je skrb vzbujajoče, ker hoče Oslo te načrte izvesti v času, ko med našima državama ni niti nobenega pravega političnega dialoga niti ni ustreznih stikov med oboroženimi silami, saj se jim Norveška odpoveduje,« so še zapisali v sporočilu ruskega veleposlaništva. Po njihovih besedah je varnost v Evropi lahko le enakopravna in nedeljiva, zagotoviti pa jo je mogoče le z medsebojnim priznavanjem nacionalnih interesov, spoštovanjem in sodelovanjem. »Prej ko bodo to dojeli v Oslu, bolje bo,« so dodali ruski diplomati.