EBU: Ukrajina ne more gostiti Evrovizije 2023
19.10 Evrovizije prihodnje leto ne bo mogoče izvesti v letošnji državi zmagovalki
Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je danes potrdila, da Evrovizija leta 2023 kljub protestom Kijeva zaradi vojne ne bo potekala v Ukrajini. Kot so zapisali, razumejo razočaranje, ki je spremljalo odločitev, da Evrovizije prihodnje leto ne bo mogoče izvesti v letošnji državi zmagovalki, a je njihova odgovornost zagotoviti varnost sodelujočih.
Ukrajini je na največjem glasbenem dogodku, ki poteka v živo, maja letos zmago prinesel nastop Kaluš Orkestra s pesmijo Stefanija. Vendar je EBU 17. junija sporočila, da Ukrajina prihodnje leto ne bo gostila tekmovanja za pesem Evrovizije. Odločitev je bila posledica vojne v Ukrajini, ki se je začela po napadu ruske vojske na državo 24. februarja.
Ukrajina je obsodila odločitev EBU, da ji iz varnostnih razlogov zaradi ruskega napada na državo prihodnje leto odvzame pravico do priprave tekmovanja za pesem Evrovizije. Poleg tega je ukrajinska vlada zahtevala preklic te odločitve.
Po navedbah EBU je pri tekmovanju za pesem Evrovizije običajno udeleženih več kot 10.000 ljudi, vključno z ekipo, osebjem in novinarji. »Pričakuje se, da bo na dogodek z vsega sveta pripotovalo še 30.000 navdušencev. Njihovo dobro počutje je naša glavna skrb,« so zapisali pri EBU.
Kot navajajo, pravila Evrovizije jasno določajo, da se dogodek lahko prestavi v primerih, kot je vojna. Po njihovih navedbah sta k odločitvi, da Ukrajina ne bo gostila Evrovizije, prispevala velika nevarnost letalskih napadov in množičnih žrtev, zaradi spopadov imajo zadržke do potovanja v Ukrajino tudi delegacije in udeleženci.
16.30 Britanski in turški diplomati svarijo pred uničujočimi posledicami prehranske krize
Vodilni britanski in turški diplomati so danes v Ankari posvarili pred uničujočimi posledicami prehranske krize, v kolikor se ne bo našla hitra rešitev za izvoz ukrajinskega žita iz črnomorskih pristanišč, ki so trenutno pod rusko blokado. »To krizo moramo rešiti v naslednjem mesecu, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do uničujočih posledic,« je na skupni novinarski konferenci s turškim kolegom Mevlutom Cavusoglujem dejala britanska zunanja ministrica Liz Truss.
Opozorila je, da Rusija lakoto in varnost preskrbe s hrano brezčutno uporablja kot orodje v vojni in dodala, da Velika Britanija in Turčija tesno sodelujeta, da bi našli rešitev za izvoz ukrajinskega žita. Tudi Cavusoglu je poudaril, da bo krizo treba rešiti čim prej, in ob tem podprl načrt Združenih narodov, ki po njegovih besedah predvideva vzpostavitev nadzornega centra v Istanbulu, ki naj bi spremljal prehod plovil v varno območje zunaj ukrajinskih voda in iz njega.
Vseeno pa je bil previden glede predvidevanj o hitri rešitvi krize, saj je dejal, da še vedno ostajajo določene ovire, povezane z varnostjo. Do teh pripomb je prišlo le nekaj ur po poročilih, da naj bi se generalni sekretar ZN Antonio Guterres v Turčiji kmalu sestal s predstavniki Rusije in Ukrajine, da bi zagotovil izvoz ukrajinskega žita.
12.19 Zelenski Rusijo obtožuje načrtnega uničenja Donbasa
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem nagovoru obtožil Rusijo, da želi uničiti celoten Donbas. Ta pokrajina na vzhodu Ukrajine ostaja prizorišče najintenzivnejših spopadov, branilcem mest Severodoneck in Lisičansk pa grozi, da jih bodo ruske sile v kratkem v celoti obkrožile, poroča britanska mreža BBC.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je poudaril, da na območju teh dveh krajev v luganski regiji obstaja nevarnost »ruske taktične zmage«, a da je napadalci še niso dosegli. Zelenski je znova pozval zahodne voditelje, naj pospešijo dobavo težkega orožja Ukrajini. Glede ruskih ciljev v Ukrajini je izrazil prepričanje, da ti ostajajo nespremenjeni, in sicer je mnenja, da želijo napadalci »uničiti celoten Donbas, korak za korakom«.
Vodja delegacije Mednarodnega odbora Rdečega križa v Ukrajini Pascal Hundt je sprti strani pozval, naj skleneta dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, prek katerih bi lahko civilisti zapustili oblegana območja, še navaja Tass. Podobno sporočilo je v sredo prenesel predsednik Zdravnikov brez meja Bertrand Draguez, ko je pozval vse oborožene skupine v Ukrajini k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in obveznosti zaščite civilistov in civilne infrastrukture. Poudaril je, da so po mednarodnem pravu zavezani omogočiti civilistom, da zbežijo na varno, kot tudi omogočiti varno in pravočasno evakuacijo bolnih in ranjenih.
12.16 V Ukrajini napovedujejo sodni proces proti ruskemu vojaku, obtoženemu uboja civilista in posilstva njegove žene
V Ukrajini naj bi danes opravili predhodno zaslišanje na procesu proti ruskemu vojaku, obtoženemu posilstva ukrajinske ženske, poroča Reuters. Napovedan je kot prvi tovrstni proces, sledilo naj bi več deset podobnih. Prvi obtoženi je 32-letni Mihail Romanov, a mu bodo sodili v odsotnosti, saj ni med zajetimi ruskimi vojaki.
Obtožen je, da je 9. marca v vasi Bogdanivka v bližini Kijeva skupaj s še enim vojakom ubil civilista in večkrat posilil njegovo ženo. Identitete drugega vojaka niso razkrili, prav tako ni jasno, kdo naj bi na procesu, ki bo potekal za zaprtimi vrat, zastopal obtoženega.
11.19 Unesco objavil seznam 152 uničenih ali poškodovanih točk kulturne ali zgodovinske dediščine v Ukrajini
Strokovnjaki Unesca so potrdili popolno ali delno uničenje 152 znamenitosti kulturne in zgodovinske dediščine v Ukrajini, odkar je Rusija napadla državo, poroča AFP. Med prizadetimi objekti so muzeji in spomeniki, cerkve in druge verske zgradbe, knjižnice in druge zgradbe posebnega pomena, so sporočili z Unesca, ki ukrajinskim oblastem pomaga pri dokumentiranju tovrstne škode.
»Ti ponavljajoči se napadi na ukrajinska kulturna območja se morajo ustaviti. Kulturna dediščina v vseh svojih oblikah v nobenem primeru ne bi smela biti tarča,« je v današnji izjavi poudarila generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay. Unesco je ukrajinskim oblastem pomagal označevati znamenitosti z značilnim modrim ščitom, kar pomeni, da naj bi bile zaščitene v skladu s haaško konvencijo o kulturi v oboroženih spopadih iz leta 1954, katere podpisnici sta tudi Rusija in Ukrajina.
Ukrajina je zahtevala izključitev Rusije iz Unesca, agencija pa je za nedoločen čas preložila srečanje z razpravo o statusu območij svetovne dediščine, ki naj bi ga Rusija še ta mesec gostila v mestu Kazan. Unesco je poudaril še, da bi lahko ruske čete ali uradnike, ki bi bili spoznani za krive zavestnega uničevanja ukrajinske dediščine, preganjali po mednarodnem pravu.
9.26 Britanca in Maročan, ki so jih Rusi zajeli in obsodili na smrt, pripravljajo pritožbo
Dva Britanca in Maročan, ki so se vojne v Ukrajini udeležili na ukrajinski strani, a jih je ruska stran ujela in na sodišču v samooklicani Ljudski republiki Doneck obsodila na smrt, se pripravljajo na pritožbo, je danes objavila tiskovna agencija Tass, ki se sklicuje na enega od zastopnikov obsojenih. Gre za Britanca Aidena Aslina in Shauna Pinnerja ter Maročana Brahima Saadouna, ki so jih na omenjenem sodišču spoznali za plačance, krive dejanj, katerih cilj je prevzem oblasti in strmoglavljenje ustavnega reda Ljudske republike Doneck.
8.25 Marina Ovsjanikova se boji vrnitve v Rusijo, postala je tudi tarča obtožb iz Ukrajine in Zahoda
Nekdanja novinarka in urednica ruske državne televizije Pervij kanal Marina Ovsjanikova, o kateri je marca, zatem ko je v studio televizijskega dnevnika vdrla s protivojnim plakatom, pisal ves svet, se boji vrnitve v Rusijo, piše AFP. Odziv z ruske strani je pričakovala, a so jo, kot je navedla, presenetili sovražni odzivi iz Ukrajine in tudi Zahoda. 43-letna novinarka in mati 11 in 17 let starih otrok zadnje tri mesece živi v izgnanstvu, vrnitve v Rusijo pa se boji, da ne bi pristala v zaporu.
Kot je navedla, se v izgnanstvu sooča z obtožbami, da je vohunka, ki ostaja vpeta v ruski propagandni stroj. »Sem sredi informacijske vojne,« je navedla za AFP v Berlinu, kjer so ji dodelili vlogo govornice za mrežo žensk za gospodarstvo in družbo. »Zame je ta situacija resnično zelo težka. Česa takega po protestu nisem pričakovala,« je dodala. Ovsjanikova se je sicer rodila materi Rusinji in očetu Ukrajincu v Odesi.
7.30 Ruska vojska okupirala še dve naselji v bližini Lisičanska
Ruske sile so zavzele naselji Loskutivka in Raj-Oleksandrivka južno od Lisičanska in Severodonecka, ki sta trenutno v žarišču ruske ofenzive v regiji, je danes po poročanju Reutersa izjavil guverner Luganska Sergej Gajdaj. Kot je navedel, se ukrajinska obramba Severodonecka in bližnjih naselij Zolote in Vovčojrovka nadaljuje.
7.10 Zelenski se je Golobu zahvalil za »pripravljenost podpreti podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini«
Slovenski premier Robert Golob se je v sredo prvič pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Med drugim sta glede na objavi na twitterju govorila o statusu kandidatke za članstvu v EU, ki naj bi ga danes Ukrajini podelili voditelji Unije. Zelenski se je Golobu zahvalil za podporo pri tem vprašanju.
Golob je v pogovoru z Zelenskim zagotovil, da četudi se je v Sloveniji zamenjala vlada, se odnos Slovenije do Ukrajine ni spremenil, je na twitterju v sredo zvečer objavila vlada. »Poudaril je, da so v DZ soglasno potrdili stališče, da se Ukrajini podeli status kandidatke za članstvo v EU,« so še zapisali.
Zelenski se je Golobu zahvalil za »pripravljenost podpreti podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini,« je objavil ukrajinski predsednik. Kot je še dodal, je slovenskemu premieru tudi čestital za nedavno imenovanje na čelo slovenske vlade.
6.55 V Bruslju o podelitvi statusa kandidatk za članstvo Ukrajini in Moldaviji
Voditelji držav članic Evropske unije bodo danes začeli dvodnevno zasedanje v Bruslju, na katerem bosta Ukrajina in Moldavija predvidoma prejeli status kandidatk za članstvo v EU. Že pred samim zasedanjem evropskega sveta pa se bodo voditelji sestali tudi s kolegi iz držav Zahodnega Balkana in razpravljali o širitvi na to regijo.
Ukrajina, Moldavija in Gruzija so za članstvo v EU zaprosile kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino konec februarja, tako da bi evropska perspektiva zanje predstavljala predvsem močno politično podporo iz Evrope.
Voditelji članic Unije bodo o tem odločali na podlagi prejšnji teden objavljenega mnenja evropske komisije. Ta je predlagala, da se Ukrajini dodeli status kandidatke pod pogojem, da bo izvedla številne nadaljnje pomembne reforme. Podobno velja za Moldavijo. Glede Gruzije pa je komisija priporočila le, da se ji dodeli evropska perspektiva.
Predsednik evropskega sveta Charles Michel je v vabilu na vrh pozval, naj Ukrajini in Moldaviji podelijo status kandidatk, kar se bo po navedbah virov pri EU skoraj zagotovo tudi zgodilo.
6.54 Več držav opozarja, da se ob Ukrajini ne sme pozabiti na države Zahodnega Balkana
V luči podelitve statusa kandidatk dodatnim državam več članic, med njimi Slovenija, opozarja, da se ne sme pozabiti na države Zahodnega Balkana, ki da prav tako potrebujejo močan politični signal glede njihove evropske prihodnosti. Zato se bodo voditelji članic EU pred zasedanjem sedemindvajseterice sestali tudi z voditelji držav iz regije.
Ključno vprašanje je predvsem bolgarska blokada začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in s tem tudi z Albanijo, pri čemer je v zadnjih dneh prišlo do določenih premikov.
Slovenski premier Robert Golob pa bo na svojem prvem vrhu EU podal predlog, da se status kandidatke za članstvo takoj dodeli tudi BiH. A ta predlog ima vsaj za zdaj bolj malo podpore. Izrecno sta ga od drugih članic podprli le Avstrija in Madžarska, navajajo viri pri EU. Je pa temu naklonjenih še nekaj drugih držav.
