So se borze že navadile groženj ameriškega nacionalista?

»Polnoč je, več milijard carinskih dolarjev priteka v Združene države Amerike!« se je ob uveljavitvi recipročnih carin veselil predsednik Donald Trump. Zagovornik gesla »Najprej Amerika« je spet ošvrknil druge države, ki so po njegovem mnenju izkoriščale ZDA, številni ekonomisti pa se še vedno bojijo škode, ki jo bodo Trumpove odločitve povzročile svetovnemu gospodarstvu in ameriškim potrošnikom.

Avtor knjige o umetnosti pogajanj ne zapira vrat trgovinskim partnerjem, ki bi se še želeli pogoditi, a bo o tem še naprej odločal sam. Švicarska predsednica Karin Keller Sutter je Washington zapustila brez dogovora o znižanju 39-odstotnih carin, ki so med najvišjimi na svetu. Večina držav bo morala za svoj izvoz v ZDA plačevati 15-odstotne carine. Carine na strateške izdelke, kot so jeklo, aluminij in baker, ostajajo petdesetodstotne, v zadnjem trenutku pa je republikanski prvak nabil stoodstotne na polprevodnike.

Trgovinski minister Howard Lutnick napoveduje 50 milijard carinskih dolarjev na mesec.  FOTO: Leah Millis/Reuters

Švica je žrtev Trumpovega prepričanja, da mora tudi proizvodnja farmacevtskih izdelkov, medicinskih naprav in drugega potekati v ZDA, prav tako nujnih tehnoloških proizvodov. Republikanski predsednik verjame, da so ameriški delavski razred v preteklih desetletjih zlorabile tako prijateljice kot sovražnice ZDA, domača proizvodnja pa je nujna tudi za preživetje. Veliki izvoznici Evropski uniji je pred kratkim spet zagrozil z visokimi carinami, če ne bodo investirale v ZDA ter kupovale ameriške energije in orožja.

Kitajska uganka

Številni ameriški ekonomisti se sprašujejo, ali vladajoči režim v največji gospodarski in strateški tekmici Kitajski sploh lahko preživi brez predatorske gospodarske politike iz minulih desetletij. Nasprotno pa se je Trump že v prvi polovici letošnjega leta ponašal s 150 milijardami carinskega dotoka v državno blagajno. Z njimi hoče predvsem nižati gigantski državni dolg, morda pa bodo nekaj tisočakov dobile v žep tudi revnejše ameriške družine. Trgovinski minister Howard Lutnick napoveduje, da bodo ZDA imele petdeset milijard dolarjev prihodkov iz carin na mesec.

Kritiki verjamejo, da bo tudi to prineslo višje cene avtomobilov in vsega drugega za ameriške potrošnike. Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz verjame, da so carine slabe za ZDA in svet. Tudi številni tradicionalni konservativci, kot je Phil Gramm z America Enterprise Institute, poudarjajo, da so carine novi davki. Nekateri med njimi pa carine vendarle vidijo kot orodje za boljše trgovinske dogovore, saj so druge države že do zdaj z veseljem visoko carinile ameriške izdelke. Novi dogovor z državami, ki ustvarjajo več kot polovico bruto globalnega dohodka, naj bi razmerja uravnotežil.

Kdo ima prav?

Vse bo odvisno od tega, kako se bodo na nova trgovinska razmerja odzvali finančni trgi in najbolj prizadete države. Zaveznice bodo morale carine sprejeti že zato, ker so večinoma odvisne od ameriškega varnostnega dežnika. Drugim državam Trump grozi celo z orožjem. Ruski predsednik Vladimir Putin je očitno mislil, da lahko ignorira njegove zahteve za končanje vojne v Ukrajini in končanje strateških povezav s Kitajsko, zdaj je pred svojo obalo dobil ameriški jedrski podmornici. Indiji je zaradi kupovanja ruske nafte zagrozil z visokimi carinami.

Trump hoče s kazenskimi carinami vplivati tudi na svetovni mir.  FOTO: Olga Maltseva/AFP

Trump carinsko gorjačo uporablja tudi za druge zunanjepolitične cilje. Kanado, ki jo kljub posebnemu sporazumu z ZDA in Mehiko močno tepejo načrti selitve proizvodnje v ZDA, utegne dodatno prizadeti ameriški odziv na priznanje palestinske države. Brazilijo je zaradi preganjanja prejšnjega predsednika Jaira Bolsonara Trump kaznoval s 50-odstotnimi carinami.

S carinskimi ukrepi se ameriški predsednik giblje na povsem novem terenu, a nove argumente bodo potrebovali tudi njegovi kritiki. Najmanj 17 Nobelovih nagrajencev za ekonomijo je s svojimi ocenami zgrešilo že prej. Hvalili so gospodarsko politiko prejšnjega demokratskega predsednika Joeja Bidna, ki je Američanom prinesla dvajset do trideset odstotno višanje cen življenjskih potrebščin.

V Trumpovi ZDA inflacija vsaj za zdaj ostaja v bližini dveh odstotkov, finančni trgi so na dan uresničitve »recipročnih« carin ostali mirni. Dokončno oceno Trumpovega udrihanja s carinsko gorjačo pa bodo borze podale v prihodnjih dnevih in tednih.