Iransko opozorilo Donaldu Trumpu
Če bodo ZDA enostransko razveljavile jedrski sporazum, bo to imelo zelo »neugodne posledice« – Podobno ameriški kongres opozarja tudi 500 evropskih poslancev.
Odpri galerijo
Iranski zunanji minister Mohamad Džavad Zarif. FOTO: Vahid Salemi/AP
Ameriška administracija s predsednikom države Donaldom Trumpom na čelu že nekaj časa grozi, da bo razveljavila sporazum, ki ga je leta 2015 s Teheranom podpisalo pet stalnih jedrskih članic varnostnega sveta in Nemčija. Za predsednika Trumpa naj bi bil to »eden najslabših sporazumov vseh časov«.
Ker se bliža 12. maj, ko bo moral ameriški predsednik podaljšati sporazum, ki ga na pol leta vsakič znova potrjuje in v poročilu kongresu po svoji presoji ugotavlja, ali je s sporazumom povezana ukinitev sankcij še smiselna, so v Teheranu spet zelo resno opozorili Washington na vse možne posledice morebitnega ameriškega enostranskega izstopa iz sporazuma.
Iran se namerava v vsakem primeru držati podpisanega sporazuma in ga tudi v prihodnje dosledno spoštovati, je v New Yorku, po poročanju iranske državne televizije, izjavil iranski zunanji minister Džavad Zarif. Dokler ga bodo seveda spoštovale tudi vse ostale podpisnice. Če pa se bodo ZDA odločile enostransko odstopiti od sporazuma, bo reakcija Teheran, ki ima za tak primer pripravljenih več »opcij«, v vsakem primeru »neugodna«, je opozoril Zarif.
Kakšna naj bi bila reakcija, iranski zunanji minister ni želel povedati, zavedati pa se je treba, da gre za mednarodno izjemno pomemben sporazum, o katerem so pogajanja potekala več kot desetletje, in ki ga je na koncu podpisalo pet stalnih jedrskih članic varnostnega sveta (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija) in Nemčija. Tako imenovani iranski jedrski sporazum, s kratico znan tudi kot JCPoA (Joint Comprehensive Plan of Action), določa strog mednarodni nadzor nad iranskimi jedrskimi programi, ki ga izvaja dunajska Mednarodna agencija za jedrsko energijo (Iaea). Doslej še ni ugotovila nobenih iranskih kršitev. Iran se je s tem sporazumom odrekel ogromnemu delu svojih zmogljivosti za bogatenje urana in s tem tudi vsakršnim prizadevanjem za morebitno izdelavo svoje jedrske bombe. Hkrati je privolil, da bo mednarodna skupnost tudi po izteku desetletnega obdobja, kolikor bo veljal sporazum, še vedno lahko dosledno in brez ovir nadzorovala iransko spoštovanje mednarodnega sporazuma o neširjenju jedrskega orožja.
Sporazum z Iranom, ki mu vsi priznavajo izjemno pomembnost in do zdaj ni motil nikogar, razen ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je obenj spotikal že v svoji predvolilni kampanji, je eden redkih dosežkov prejšnjega ameriškega demokratskega predsednika Baracka Obame. Če nič drugega, mednarodni skupnosti omogoča vsaj približen nadzor nad neširjenjem jedrskega orožja, državam, ki so se skrivaj dokopale do njega (Severna Koreja, na primer), pa omogoča, da iz te povsem neobvladljive jedrske oboroževalne tekme v dogovoru s peterico stalnih jedrskih članic varnostnega sveta na ustrezen način izstopijo, preden bo držav z jedrsko bombo toliko, da bodo razmere (na primer na že tako eksplozivnem Bližnjem vzhodu) postale povsem neobvladljive in ekstremno nevarne.
Ker gre za izjemno pomembne sporazum – kako, če ne na podoben način kot z Iranom, naj se mednarodna skupnost o odstopu od jedrskega orožja na primer pogaja s severnokorejskim diktatorjem Kim Džong Unom – se je ob Trumpovih grožnjah z razveljavitvijo iranskega sporazuma oglasilo tudi približno petsto francoskih, britanskih in nemških poslancev. V pismu kolegom iz ameriškega kongresa, ki mora v vsakem primeru potrditi ali zavrniti Trumpovo odločitev o podaljšanju ali nepodaljšanju sporazuma, so zapisali, da ne gre le za izjemno pomemben sporazum, ampak tudi za verodostojnost in ugled vseh petih stalnih členica varnostnega sveta in Nemčije, ki so sporazum v imenu mednarodne skupnosti podpisale, in ki so tudi zaradi svoje moči in priznanega jim statusa v svetovni organizacije najbolj odgovorne za mir in varnost na svetu.
Sporazum, ki je bil po trinajstih letih izjemno napornih diplomatskih pogajanj tudi s pomočjo sankcij, vendar brez ene same kaplje prelite krvi, dosežen z Iranom, je dokaz, da diplomacija tudi v izjemno zapletenih razmerah v svetu še vedno deluje, so med drugim v pismu ameriškim kongresnikom zapisali evropski poslanci. Po njihovem prepričanju je tako za Evropo kot za Združene države izjemno pomembno preprečiti jedrsko oboroževanje sveta, še zlasti v najbolj nestabilnih regijah, kakršni sta Bližnji in Srednji vzhod, hkrati pa povečati zaupanje v učinkovitost mednarodne skupnosti, ki mora ostati sposobna miroljubno reševati tudi najhujše svetovne probleme. Pri tem ni nič manj pomembno tudi ohranjanje zaupanja in sodelovanja med samimi stalnimi članicami varnostnega sveta, ki so si zadnje čase vse pogosteje navzkriž, kar jim dodatno znižuje kredibilnost.
Če bi ameriški predsednik Trump v začetku maja res enostransko razdrl sporazum, ki ga Iran dosledno spoštuje, podpirajo pa ga tudi vse ostale podpisnice skupaj z Rusijo in Kitajsko, bi se marsikaj od naštetega dokončno lahko podrlo. Nenazadnje bi bila nepreklicno spodkopana tudi sama verodostojnost podpisnic in s tem tudi verodostojnost vseh diplomatskih prizadevanj, ki jo v vse bolj nestabilnem svetu potrebujemo bolj kot kadar koli prej, so zapisali poslanci.
Ker se bliža 12. maj, ko bo moral ameriški predsednik podaljšati sporazum, ki ga na pol leta vsakič znova potrjuje in v poročilu kongresu po svoji presoji ugotavlja, ali je s sporazumom povezana ukinitev sankcij še smiselna, so v Teheranu spet zelo resno opozorili Washington na vse možne posledice morebitnega ameriškega enostranskega izstopa iz sporazuma.
Iran se namerava v vsakem primeru držati podpisanega sporazuma in ga tudi v prihodnje dosledno spoštovati, je v New Yorku, po poročanju iranske državne televizije, izjavil iranski zunanji minister Džavad Zarif. Dokler ga bodo seveda spoštovale tudi vse ostale podpisnice. Če pa se bodo ZDA odločile enostransko odstopiti od sporazuma, bo reakcija Teheran, ki ima za tak primer pripravljenih več »opcij«, v vsakem primeru »neugodna«, je opozoril Zarif.
Logično ogorčenje Teherana
Kakšna naj bi bila reakcija, iranski zunanji minister ni želel povedati, zavedati pa se je treba, da gre za mednarodno izjemno pomemben sporazum, o katerem so pogajanja potekala več kot desetletje, in ki ga je na koncu podpisalo pet stalnih jedrskih članic varnostnega sveta (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija) in Nemčija. Tako imenovani iranski jedrski sporazum, s kratico znan tudi kot JCPoA (Joint Comprehensive Plan of Action), določa strog mednarodni nadzor nad iranskimi jedrskimi programi, ki ga izvaja dunajska Mednarodna agencija za jedrsko energijo (Iaea). Doslej še ni ugotovila nobenih iranskih kršitev. Iran se je s tem sporazumom odrekel ogromnemu delu svojih zmogljivosti za bogatenje urana in s tem tudi vsakršnim prizadevanjem za morebitno izdelavo svoje jedrske bombe. Hkrati je privolil, da bo mednarodna skupnost tudi po izteku desetletnega obdobja, kolikor bo veljal sporazum, še vedno lahko dosledno in brez ovir nadzorovala iransko spoštovanje mednarodnega sporazuma o neširjenju jedrskega orožja.
Pismo evropskih poslancev
Sporazum z Iranom, ki mu vsi priznavajo izjemno pomembnost in do zdaj ni motil nikogar, razen ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je obenj spotikal že v svoji predvolilni kampanji, je eden redkih dosežkov prejšnjega ameriškega demokratskega predsednika Baracka Obame. Če nič drugega, mednarodni skupnosti omogoča vsaj približen nadzor nad neširjenjem jedrskega orožja, državam, ki so se skrivaj dokopale do njega (Severna Koreja, na primer), pa omogoča, da iz te povsem neobvladljive jedrske oboroževalne tekme v dogovoru s peterico stalnih jedrskih članic varnostnega sveta na ustrezen način izstopijo, preden bo držav z jedrsko bombo toliko, da bodo razmere (na primer na že tako eksplozivnem Bližnjem vzhodu) postale povsem neobvladljive in ekstremno nevarne.
Ker gre za izjemno pomembne sporazum – kako, če ne na podoben način kot z Iranom, naj se mednarodna skupnost o odstopu od jedrskega orožja na primer pogaja s severnokorejskim diktatorjem Kim Džong Unom – se je ob Trumpovih grožnjah z razveljavitvijo iranskega sporazuma oglasilo tudi približno petsto francoskih, britanskih in nemških poslancev. V pismu kolegom iz ameriškega kongresa, ki mora v vsakem primeru potrditi ali zavrniti Trumpovo odločitev o podaljšanju ali nepodaljšanju sporazuma, so zapisali, da ne gre le za izjemno pomemben sporazum, ampak tudi za verodostojnost in ugled vseh petih stalnih členica varnostnega sveta in Nemčije, ki so sporazum v imenu mednarodne skupnosti podpisale, in ki so tudi zaradi svoje moči in priznanega jim statusa v svetovni organizacije najbolj odgovorne za mir in varnost na svetu.
Kredibilnost na kocki
Sporazum, ki je bil po trinajstih letih izjemno napornih diplomatskih pogajanj tudi s pomočjo sankcij, vendar brez ene same kaplje prelite krvi, dosežen z Iranom, je dokaz, da diplomacija tudi v izjemno zapletenih razmerah v svetu še vedno deluje, so med drugim v pismu ameriškim kongresnikom zapisali evropski poslanci. Po njihovem prepričanju je tako za Evropo kot za Združene države izjemno pomembno preprečiti jedrsko oboroževanje sveta, še zlasti v najbolj nestabilnih regijah, kakršni sta Bližnji in Srednji vzhod, hkrati pa povečati zaupanje v učinkovitost mednarodne skupnosti, ki mora ostati sposobna miroljubno reševati tudi najhujše svetovne probleme. Pri tem ni nič manj pomembno tudi ohranjanje zaupanja in sodelovanja med samimi stalnimi članicami varnostnega sveta, ki so si zadnje čase vse pogosteje navzkriž, kar jim dodatno znižuje kredibilnost.
Če bi ameriški predsednik Trump v začetku maja res enostransko razdrl sporazum, ki ga Iran dosledno spoštuje, podpirajo pa ga tudi vse ostale podpisnice skupaj z Rusijo in Kitajsko, bi se marsikaj od naštetega dokončno lahko podrlo. Nenazadnje bi bila nepreklicno spodkopana tudi sama verodostojnost podpisnic in s tem tudi verodostojnost vseh diplomatskih prizadevanj, ki jo v vse bolj nestabilnem svetu potrebujemo bolj kot kadar koli prej, so zapisali poslanci.
