Iskanje rešitev za Severni tok 2

Pred kanclerkinim obiskom Moskve Nemčija in Rusija v vrtincu interesov in nasprotovanj.
Fotografija: Trenutno se mudi v Rusiji nemški gospodarski minister Peter Altmaier. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Trenutno se mudi v Rusiji nemški gospodarski minister Peter Altmaier. FOTO: Reuters

Berlin – Jurij Ušakov, zunanjepolitični svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina, verjame, da bodo nemške in francoske kritike ameriškega preklica jedrskega sporazuma z Iranom osrednji evropski državi približale Rusiji. Ob vrsti nemških visokih obiskov Rusije bo moral prej tudi Kremelj opraviti svoj del domače naloge.

Nekaj dni pred prihodom kanclerke Angele Merkel in kmalu po obisku zunanjega ministra Heika Maasa je v Rusiji na obisku nemški gospodarski minister Peter Altmaier. Kanclerkin nekdanji vodja kabineta in minister za posebne naloge ima na dnevnem redu pogovore o plinovodu Severni tok 2, ki je za Rusijo zelo pomemben, potem ko odpiranje proti Kitajski še ni nadomestilo bogatih trgov stare celine: po poslabšanju odnosov z Evropo zaradi aneksije Krima in vmešavanja v vzhodno Ukrajino je lahko po lastnih interesih diktiral cene Peking.

Zdaj ameriški predsednik Donald Trump slabša odnose z Evropo, a Rusija ne more upati, da bodo minuli spori kar tako pozabljeni. Da na vzhodu Ukrajine še zdaleč ni miru, je poudarila tudi kanclerka, voditelj britanske obveščevalne službe MI5 Andrew Parker pa je včeraj na varnostni konferenci v Berlinu obtožil Rusijo spodkopavanja zahodnih demokracij z vpletanjem v volitve, kibernetskimi napadi in odkritimi zločinskimi akcijami kot v primeru Skripal. Rusija zavrača obtožbe, toda ZDA vsemu temu dodajajo sankcije zaradi odvetnika Sergeja Magnitskega, ki je razkrival korupcijo v ruskih političnih vrhovih in je leta 2009 umrl v ruskem zaporu. Ukrepi že prizadevajo nekatere najpomembnejše ruske oligarhe, med njimi Rusalovega Olega Deripaska.

Številni Evropejci vsaj ta del sankcij razumejo tudi kot uveljavljanje ameriških energetskih interesov, saj ZDA po odkritju »frackinga« – hidravličnega lomljenja peščenjakov – hitro postajajo ena vodilnih proizvajalk fosilnih goriv. A bo morala Rusija, če hoče povečati prodajo svojega najpomembnejšega izvoznega aduta Evropi, pomiriti tudi evropske strahove. Na vrh državne naftne in plinske industrije je res postavila nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, a celo Angela Merkel ne misli več, da je Severni tok 2 le gospodarski projekt, kot je izjav­ljala prej. Zdaj je priznala, da ima ta projekt tudi politične dimenzije in zagotovila, da ne bo pozabila na interese sedanje tranzitne države Ukrajine, Kijev pa je pred odhodom v Rusijo obiskal tudi gospodarski minister Peter Altmaier.
 

Kritični Heiko Maas


Zunanji minister Heiko Maas je poudaril še druge zahteve do evroazijske velikanke. Svetlobna leta oddaljen od odkrito proruskega predhodnika in socialdemokratskega kolega Sigmarja Gabriela je novi vodja nemške diplomacije pred Moskvo obiskal New York, Bruselj, Varšavo, Pariz, London, Dublin, Jeruzalem, Rim ter še Jordanijo, Tanzanijo in Etiopijo, kot so prešteli natančni opazovalci, Rusijo pa je že med temi potovanji kritiziral zaradi delovanja v Ukrajini in Siriji.

Tudi med obiskom v Moskvi je poudarjal, da po njegovem iskren dialog vključuje razpravo o razlikah in na tiskovni konferenci z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom omenil še hekerske napade na bundestag in druge nemške ustanove, za katere v Berlinu obtožujejo Rusijo. Takoj zatem se je Maas srečal s kolegi iz Litve, Latvije in Estonije, ki se zlasti bojijo ruskega razkazovanja moči, ter jim zagotovil, da lahko tudi v prihodnosti računajo na Nemčijo. Osrednja evropska država aktivno sodeluje pri vzpostavljanju Natovih bojnih skupin v baltskih državah in nadzoru nad zračnim prostorom teh držav.

Bo lahko Rusija svoj poslabšani ugled v zahodni Evropi popravila na Bližnjem in Srednjem vzhodu? Po prepričanju Putinovega svetovalca Ušakova, kot ga je navedla agencija AP, so ruska in evropska stališča o jedrskem sporazumu z Iranom skoraj identična, a je kanclerka v Münstru opozorila tudi na skrbi zaradi obnašanja perzijske države: nepriznavanje pravice Izraela do obstoja, program balističnih izstrelkov, vloga v Siriji. Rusija, ki velja za najpomembnejšo zaveznico tako sirskega predsednika Bašarja al Asada kot iranskih ajatol, Siriji zdaj ne bo dobavljala raket zemlja-zrak ter je po pisanju saudskih medijev posvarila Iran pred zaostrovanji z Izraelom. S to državo ima Putin korektne odnose, najbrž pa si zdaj, ko postaja prevladujoča sila na Bližnjem vzhodu, ne želi niti tega, da bi položaj na eksplozivnem območju popolnoma ušel nadzoru.

Morda lahko v tem procesu pridobi še naklonjenost Evropejcev, zlasti v času, ko Trump z napadalno gospodarsko in drugo politiko do EU in zlasti do Nemčije povzroča resne razkole v čezatlantskem zavezništvu. A bo Nemčija – in z njo velik del Evrope – pred izboljšanjem odnosov z Moskvo tam hotela videti resnične spremembe, namesto tega pa znova povzročajo ogorčenje odmevi že pred leti odkrite dopinške afere v ruskem športu. Rusija raziskovalnemu novinarju televizijske postaje ARD Haju Seppeltu, ki jo je razkril, noče izdati vizuma za poročanje z letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva. To zdaj zahteva tudi kanclerka ter poziva k akciji mednarodno nogometno zvezo Fifa in nemško DFB.

Komentarji: