Ko zakon rodi prve sadove
Avstrija in islam: Burni odmevi na načrtovana zaprtja džamij in izgone imamov – Najglasnejši je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan
Odpri galerijo
Razburjeni pripadniki turške skupnosti zaradi zaprtja njihove mošeje. FOTO: Alex Halada/AFP
Dunaj - Napovedano zaprtje več džamij in izgon nezaželenih imamov sta izzvala ostre izjave v Ankari, toda pobožni avstrijski Turki so nemara zgolj »kolateralna škoda« notranjega boja v islamski skupnosti, v katerem so turški verski voditelji hoteli zmanjšati vpliv arabskih kolegov.
Za »križarje« je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan razglasil koalicijski partnerici v sedanji avstrijski vladi, katere vodilni predstavniki so konec prejšnjega tedna, sredi ramadana, na na hitro sklicani tiskovni konferenci objavili, da bodo zaprli sedem džamij in izgnali iz države kakih 40 ali več islamskih verskih voditeljev, ki v nasprotju z zakonom prejemajo finančno podporo iz tujine. Dunaj hoče z »metanjem naših duhovnikov iz države« zanetiti vojno »med križem in polmesecem«, je turški voditelj dejal na zboru privržencev, ki bodo čez slaba dva tedna odločali, ali bo še naprej vodil državo. »Ali mislite, da bomo samo gledali, ko to počnete?« se je razburil Erdoğan. Dodal je, da bo Turčija vsekakor nekaj naredila, a kakšni bodo protiukrepi, ni razkril. So se pa v medijih pojavili podatki, da sta med avstrijskimi ustanovami, ki delujejo v Turčiji, tudi šola in kulturni inštitut v Istanbulu, ob Bosporju pa imajo Avstrijci celo svojo faro.
Ne le v Ankari, tudi drugod po svetu so napoved avstrijske vlade tolmačili kot ukrep proti muslimanom turške nacionalnosti. V Avstriji je približno 360.000 Turkov, domnevno jih ima kakih 117.000 poleg avstrijskega tudi turški potni list, čeprav v severni sosedi dvojno državljanstvo ni dovoljeno oziroma je dopustno zgolj v posebnih okoliščinah. Toda od sedmih džamij, ki jih načrtujejo zapreti, je le ena pod pokroviteljstvom z oblastmi v Ankari tesno povezane Turško-islamske kulturne zveze v Evropi (Atib), ostalih šest je vodila Arabska verska skupnost, ki ima kakih 1000 članov, prepoved njenega delovanja je vlada prav tako napovedala konec prejšnjega tedna.
Prav zaradi te skupnosti se je vse skupaj začelo, če gre verjeti časniku Standard. Prepoved je menda od oblasti zahteval vodja krovne islamske organizacije v Avstriji IGGÖ Ibrahim Olgun, saj bi izgon arabske »sekcije« spremenil ravnotežje v organizaciji, prevladala bi proturška »sekcija«, katere član je tudi Olgun. Od 60 imamov, ki jih po besedah avstrijskega notranjega ministra Herberta Kickla zdaj preiskujejo oblasti, je kar 40 »uslužbencev« Atiba. Toda izgon ne grozi le tem imamom, ampak lahko število tistih, ki bodo morali zapustiti državo, zraste tudi do številke 150, je povedal Kickl, ki prihaja iz vrst svobodnjakov. Predsednik vlade Sebastian Kurz, ki je tudi voditelj vladajoče ljudske stranke, je dodal, da »v naši državi ni prostora za vzporedne družbe, politični islam in radikalne tendence«.
Ko je vlada ugodila domnevni Olgunovi zahtevi, hkrati pa »uravnotežila« ukrepe tako, da so udarili tudi po turških verskih voditeljih, ki predstavljajo veliko večino od načrtovanih izgnancev, je sam ostro nastopil proti oblastem. Obtožil jih je, da zaradi »svoje politične računice diskreditirajo versko skupnost«, ukrepi so po njegovem uperjeni proti vsem muslimanom v Avstriji, hkrati pa da takšne metode niso ustrezne za boj proti političnemu islamu, ampak bodo z njimi zgolj oslabili strukture islamskih verskih skupnosti v državi. Napovedal je tudi pravno pritožbo proti avstrijskemu zakonu o islamu, ki so ga sprejeli pred dobrimi tremi leti, z njim pa prepovedali financiranje muslimanskih verskih skupnosti iz tujine.
Leta 2016 so te skupnosti vložile kakih 60 pritožb na ustavno sodišče, naj razveljavi zakon, a jih je to zavrnilo, toda vedno zgolj iz formalnih oziroma proceduralnih razlogov. Toda tisti, ki mu bo uspelo s pritožbo sprožiti obravnavo na ustavnem sodišču, ima precej možnosti, da se bo to postavilo na njegovo stran, je prepričan Daniel Ennöckl z Inštituta za ustavno in upravno pravo pri Univerzi na Dunaju. Avstrijska država mora namreč enakopravno obravnavati vse priznane verske skupnosti, zato je »ustavno sporno, da je islamska verska skupnost edina med priznanimi verskimi skupnostmi, ki so ji prepovedali financiranje iz tujine«, je za Standard povedal Ennöckl.
Zaradi napovedanih avstrijskih ukrepov iz tujine niso prišli le ostri odzivi. Podpredsednik italijanske vlade in notranji minister Matteo Salvini, ki vodi Ligo, je povedal, da je »takšne, ki zlorabljajo svojo vero, da bi ogrozili varnost v državi, treba izgnati«. »Avstrija je zavihala rokave in pokazala svetu, da lahko nekaj narediš, če to dejansko hočeš,« je vesti z Dunaja komentirala voditeljica francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen.
Za »križarje« je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan razglasil koalicijski partnerici v sedanji avstrijski vladi, katere vodilni predstavniki so konec prejšnjega tedna, sredi ramadana, na na hitro sklicani tiskovni konferenci objavili, da bodo zaprli sedem džamij in izgnali iz države kakih 40 ali več islamskih verskih voditeljev, ki v nasprotju z zakonom prejemajo finančno podporo iz tujine. Dunaj hoče z »metanjem naših duhovnikov iz države« zanetiti vojno »med križem in polmesecem«, je turški voditelj dejal na zboru privržencev, ki bodo čez slaba dva tedna odločali, ali bo še naprej vodil državo. »Ali mislite, da bomo samo gledali, ko to počnete?« se je razburil Erdoğan. Dodal je, da bo Turčija vsekakor nekaj naredila, a kakšni bodo protiukrepi, ni razkril. So se pa v medijih pojavili podatki, da sta med avstrijskimi ustanovami, ki delujejo v Turčiji, tudi šola in kulturni inštitut v Istanbulu, ob Bosporju pa imajo Avstrijci celo svojo faro.
Ne le v Ankari, tudi drugod po svetu so napoved avstrijske vlade tolmačili kot ukrep proti muslimanom turške nacionalnosti. V Avstriji je približno 360.000 Turkov, domnevno jih ima kakih 117.000 poleg avstrijskega tudi turški potni list, čeprav v severni sosedi dvojno državljanstvo ni dovoljeno oziroma je dopustno zgolj v posebnih okoliščinah. Toda od sedmih džamij, ki jih načrtujejo zapreti, je le ena pod pokroviteljstvom z oblastmi v Ankari tesno povezane Turško-islamske kulturne zveze v Evropi (Atib), ostalih šest je vodila Arabska verska skupnost, ki ima kakih 1000 članov, prepoved njenega delovanja je vlada prav tako napovedala konec prejšnjega tedna.
Arabsko-turška zgodba
Prav zaradi te skupnosti se je vse skupaj začelo, če gre verjeti časniku Standard. Prepoved je menda od oblasti zahteval vodja krovne islamske organizacije v Avstriji IGGÖ Ibrahim Olgun, saj bi izgon arabske »sekcije« spremenil ravnotežje v organizaciji, prevladala bi proturška »sekcija«, katere član je tudi Olgun. Od 60 imamov, ki jih po besedah avstrijskega notranjega ministra Herberta Kickla zdaj preiskujejo oblasti, je kar 40 »uslužbencev« Atiba. Toda izgon ne grozi le tem imamom, ampak lahko število tistih, ki bodo morali zapustiti državo, zraste tudi do številke 150, je povedal Kickl, ki prihaja iz vrst svobodnjakov. Predsednik vlade Sebastian Kurz, ki je tudi voditelj vladajoče ljudske stranke, je dodal, da »v naši državi ni prostora za vzporedne družbe, politični islam in radikalne tendence«.
Ko je vlada ugodila domnevni Olgunovi zahtevi, hkrati pa »uravnotežila« ukrepe tako, da so udarili tudi po turških verskih voditeljih, ki predstavljajo veliko večino od načrtovanih izgnancev, je sam ostro nastopil proti oblastem. Obtožil jih je, da zaradi »svoje politične računice diskreditirajo versko skupnost«, ukrepi so po njegovem uperjeni proti vsem muslimanom v Avstriji, hkrati pa da takšne metode niso ustrezne za boj proti političnemu islamu, ampak bodo z njimi zgolj oslabili strukture islamskih verskih skupnosti v državi. Napovedal je tudi pravno pritožbo proti avstrijskemu zakonu o islamu, ki so ga sprejeli pred dobrimi tremi leti, z njim pa prepovedali financiranje muslimanskih verskih skupnosti iz tujine.
Leta 2016 so te skupnosti vložile kakih 60 pritožb na ustavno sodišče, naj razveljavi zakon, a jih je to zavrnilo, toda vedno zgolj iz formalnih oziroma proceduralnih razlogov. Toda tisti, ki mu bo uspelo s pritožbo sprožiti obravnavo na ustavnem sodišču, ima precej možnosti, da se bo to postavilo na njegovo stran, je prepričan Daniel Ennöckl z Inštituta za ustavno in upravno pravo pri Univerzi na Dunaju. Avstrijska država mora namreč enakopravno obravnavati vse priznane verske skupnosti, zato je »ustavno sporno, da je islamska verska skupnost edina med priznanimi verskimi skupnostmi, ki so ji prepovedali financiranje iz tujine«, je za Standard povedal Ennöckl.
Zaradi napovedanih avstrijskih ukrepov iz tujine niso prišli le ostri odzivi. Podpredsednik italijanske vlade in notranji minister Matteo Salvini, ki vodi Ligo, je povedal, da je »takšne, ki zlorabljajo svojo vero, da bi ogrozili varnost v državi, treba izgnati«. »Avstrija je zavihala rokave in pokazala svetu, da lahko nekaj narediš, če to dejansko hočeš,« je vesti z Dunaja komentirala voditeljica francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen.
