V nadaljevanju preberite:

V prizadevanjih, da bi preprečile razpad čezatlantskega zavezništva, evropske države še vedno verjamejo, da se je z Donaldom Trumpom bolje strinjati kot ne, pri čemer so njihovi vzorci obnašanja čedalje bolj predvidljivi. Med njimi vse bolj izstopa sprenevedanje, h kateremu se Evropa zateče vsakič, ko je treba odgovoriti na stališča, kaprice in vse bolj samovoljna pričakovanja ZDA.

Sprenevedanje ni več le odziv, temveč čedalje bolj spominja na strategijo preživetja. Doslej se je najbolj očitno kazalo pri ponotranjanju vse večjega razkola v vrednotah in interesih stare celine ter novega sveta. Strah pred popolnim propadom odnosov z najpomembnejšo zaveznico je evropske voditelje naposled prepričal, da procesu razgradnje čezatlantskih vezi preprosto ne namenjajo pretirane pozornosti – oziroma držijo jezik za zobmi – v upanju, da gre le za začasno anomalijo, fazo, ki bo Ameriko prej ali slej minila.