Ugibanja o premirju v senci srditih izraelskih napadov

Po razglasitvi premirja med Izraelom in Iranom je administracija Donalda Trumpa svojo pozornost preusmerila nazaj na Gazo, po vsem sodeč iz prepričanja, da lahko doseže končanje še ene, bistveno bolj krvave vojne. Trump je nakazal, da bi lahko bil dogovor o prekinitvi ognja med judovsko državo in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas sklenjen že ta teden, pričakovanja pa poskušal povečati tudi s stopnjevanjem pritiska na Izrael.

Dan zatem, ko je Trump javno pozval vlado Benjamina Netanjahuja, naj konča vojno v Gazi in s tem reši preostale talce, so izraelske sile med srditim obstreljevanjem več delov palestinske enklave, po navedbah prič enim najhujših v zadnjih tednih, ubile na desetine ljudi, med katerimi so bili ponovno tudi čakajoči na humanitarno pomoč. Izstrelki so padali po domovih, šolah in bolnišnici Al Aksa, kar so oblasti pod nadzorom Hamasa opisale kot »sistematični zločin« nad tamkajšnjim zdravstvenim sistemom.

Bolnišnica je bila v dvajset mesecev trajajoči vojni po poročanju Al Džazire že dvanajstič tarča izraelskega obstreljevanja. Dosedanje napade na zdravstveno infrastukturo je izraelska vojska poskušala upravičiti s trditvami, da se za stenami bolnišnic skrivajo Hamasovi borci oziroma skladišča orožja. Včeraj je zatrdila, da so njene sile zadele več vojaških tarč, vključno s poveljniškimi centri, žrtve med civilisti pa omejile z izdajanjem navodil za evakuacijo obsežnega območja na severu Gaze, od koder je bilo prebivalstvo že večkrat razseljeno.

»V novicah slišimo, da se bliža premirje, na tleh vidimo smrt in slišimo eksplozije,« je za Reuters dejal 60-letni Salah iz mesta Gaza in s tem podčrtal očiten razkorak med optimističnimi izjavami Trumpove administracije in stopnjevanjem napadov izraelskih sil.

Priložnosti, ki jih je odprl napad na Iran

Izrael in Hamas od propada januarja doseženega dvomesečnega premirja nista bila pripravljena popustiti pri svojih ključnih zahtevah za sklenitev trajne prekinitve ognja, ki bi privedla do konca konflikta, v katerem je življenje izgubilo vsaj 56.000 Palestincev. Netanjahujeva vlada je vztrajala pri uničenju Hamasa in osvoboditvi preostalih talcev, zajetih med sedmooktobrskim napadom leta 2023. Palestinsko gibanje je po drugi strani izpustitev talcev pogojevalo s končanjem vojne, izraelskim umikom iz Gaze ter dvigom humanitarne blokade, ki je enklavo pripeljala na rob lakote.

Kaj Trumpovo administracijo napeljuje k prepričanju, da lahko od obeh strani v kratkem izvleče konkretne koncesije, ni povsem jasno. Ugibanja so med drugim poglabljale izjave izraelskega premiera Netanjahuja o »priložnostih«, ki jih je odprlo izraelsko-ameriško bombardiranje iranskih jedrskih in vojaških objektov, ter napovedani pogovori izraelskega ministra za strateške zadeve Rona Dermerja v Beli hiši na temo Irana in Gaze.

»Po tej zmagi se je odprlo veliko priložnosti,« je Netanjahu konec tedna povedal med obiskom južnega Izraela. »Najprej moramo rešiti talce. Seveda bomo morali rešiti tudi vprašanje Gaze, premagati Hamas, vendar verjamem, da bomo obe misiji izpolnili.« Te poudarke so tako v Izraelu kot drugod interpretirali kot znak, da so izraelske oblasti pripravljene omehčati svoja dosedanja stališča – in da namesto uničenja skrajnega palestinskega gibanja odslej prioretizirajo izpustitev talcev. »To je zelo pomembna izjava, ki se mora prevesti v enoten celovit dogovor o vrnitvi vseh 50 talcev in končanju spopadov v Gazi,« so se na Netanjahujeve besede odzvali predstavniki družin ugrabljenih Izraelcev.

Katarske oblasti, ki delujejo kot posrednik med sprtima stranema, so danes demantirale Trumpove nedavne trditve, da se izraelske oblasti s Hamasom že pogajajo o premirju. »Ne potekajo nobeni pogovori o prekinitvi ognja, temveč stiki, katerih cilj je oblikovanje okvira, ki bi omogočil nadaljevanje pogajanj,« je pojasnil predstavnik katarskega zunanjega ministrstva Madžed Al-Ansari.