Politična polarizacija in generacijske razlike načenjajo ameriški ponos

Odstotek ljudi, ki so ponosni na to, da so Američani, je zdrsnil na najnižjo raven v zadnjega četrt stoletja, je pred letošnjim ameriškim dnevom neodvisnosti pokazala javnomnenjska raziskava agencije Gallup. Rezultati bodo verjetno še utrdili vtis, da najmočnejša država na svetu že nekaj časa preživlja krizo nacionalne identitete, ki bi se lahko pod razdvajajočo vladavino Donalda Trumpa samo še poglobila.

Na prelomu tisočletja, ko ameriška družba oziroma politika še nista bili podvrženi današnjim stopnjam polarizacije, aktualnega predsednika pa je svet poznal le po njegovih bolj ali manj uspešnih nepremičninskih poslih in kratkem nastopu v družinskem filmu Sam doma 2, so pri Gallupu prvič izmerili, kolikšen delež prebivalcev ZDA je ponosnih na to, da so Američani.

Sedeminosemdeset odstotkov se je zdel dober rezultat, zlasti če nanj gledamo z današnje perspektive. Po rekordnih letih, ki so sledila terorističnim napadom 11. septembra, je delež »izredno oziroma zelo« ponosnih Američanov namreč začel drseti. Letos se je spustil na rekordno nizkih 58 odstotkov. Samo od lanskega leta se je znižal za devet odstotnih točk, kar je bil največji izmerjeni padec doslej, zabeležen v obdobju dvanajstih mesecev.

Kaj stoji za negativnim trendom

»Na začetku 21. stoletja so skoraj vsi vprašani izrazili, da so izjemno ali zelo ponosni na to, da so Američani. Vendar se je ta narodna enotnost v zadnjih 25 letih porušila zaradi kombinacije političnih in generacijskih sprememb,« so ugotovitve interpretirali pri Gallupu.

Iz objavljenih rezultatov je razvidno, da so za večino negativnega trenda »krivi« demokratski oziroma neodvisni volivci. Četudi so te kategorije anketirancev pri merjenju ponosa vedno nekoliko zaostajale za republikanci, se je razlika med enimi in drugimi občutno povečala zlasti v zadnjem desetletju, kar so avtorji raziskave pripisali različnim vzrokom, od naraščanja ideoloških razlik v ameriški družbi in nezadovoljstva nad stanjem v državi do negotovosti mladih o svoji ekonomski prihodnosti.

V primeru demokratskih volivcev se zdi, da je nacionalni ponos veliko bolj kot pri republikancih vezan na to, katera stranka je na oblasti. Delež demokratov, ki so ponosni na to, da so Američani, je letos, po Trumpovi vrnitvi na čelo države, upadel na vsega 36 odstotkov, kar je skoraj polovico slabši rezultat kot lani, ko je v Beli hiši še vedno prebival Joe Biden. Nič manj zgovoren ni podatek, da je med letoma 2020 in 2021, ko je na predsedniških volitvah slavil Biden, delež ponosnih demokratov poskočil z 42 na 62 odstotkov, a se ni vrnil na ravni pred Trumpovim prvim​ mandatom.

Trump je le del problema

»To ni samo zgodba o Trumpu,« je rezultate za Associated Press komentiral urednik Jeffrey M. Jones iz Gallupa. »Dogaja se še nekaj drugega. Mislim, da gre preprosto za vpliv mlajših generacij, ki niso tako domoljubne kot starejše.« Od leta 2021 do 2025 je manj kot polovica (41 odstotkov) odraslih iz generacije Z, rojenih po letu 1996, izrazila, da so izjemno ali zelo ponosni na to, da so Američani. Ponos med predstavniki generacije X oziroma babyboomerji je, za primerjavo, v istem obdobju 71 oziroma 75 odstotkov.

V naštetih ugotovitvih bodo kritični opazovalci našli potrditev teze, da država, leto dni pred 250. obletnico podpisa deklaracije o neodvisnosti, prestaja krizo nacionalne identitete. Število analiz, ki so odprle to temo, je naraslo zlasti na začetku tega desetletja, ko so se med drugim vrstila opozorila, da hitrost družbenih, demografskih in gospodarskih sprememb v ZDA postavlja na kocko tako ameriško demokracijo kot vlogo države v svetu.

Ta nevarnost je od takrat postala samo še bolj nazorna, v prvi vrsti pa jo občutijo prav Američani.