Kralj bo potrdil suverenost »51. zvezne države ZDA«

Kralj Karel III. ni samo vladar Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, ampak še številnih drugih delov sveta, med drugim Avstralije, Nove Zelandije in po površini druge največje države na svetu Kanade. Podobno kot v ožji domovini je Karel tudi v Kanadi ceremonialna figura brez pravih pooblastil. Imajo pa tam tako imenovani govor s prestola ali prestolni govor, v katerem vladar ob začetku dela novega parlamentarnega sestava pred poslanci napove najpomembnejše naloge, ki jih bo opravila (kanadska) vlada.

Dejansko gre za branje tega, kar mu napišejo v Ottawi, in dejansko prestolnega govora običajno ne prebere vladar, ampak njegov predstavnik v Kanadi; trenutno je to generalna guvernerka Mary Simon, prva kanadska domorodka, Eskimka, na tem položaju. Na primer Karlova predhodnica Elizabeta II. je v več kot sedmih desetletjih vladanja prestolni govor prebrala samo dvakrat, leta 1957 in 1977.

Letos bo drugače. Novi premier, liberalec Mark Carney, je namreč povabil kralja, da bi začetek dela nove sestave pomembnejšega spodnjega doma parlamenta – volitve so izvedli konec aprila – v torek odprl osebno. Zato se je 76-letni monarh, ki ni najbolj zdrav, saj ima raka, iz Londona v ponedeljek odpravil v Ottawo. Najbrž se Carneyju z manjšinsko vlado zdi pomembno, da tudi Karel III. poudari, da Kanada ni in ne bo 51. zvezna država Združenih držav Amerike, kakor jo zaničljivo imenuje ameriški predsednik Donald Trump.

Prav zaradi Trumpovih poniževanj in ostrega Carneyjevega odziva nanje so liberalci dobili parlamentarne volitve, o katerih se še malo pred tem zdelo, da so zanje izgubljene. Konservativci in njihov voditelj Pierre Poilievre namreč veljajo za Trumpove zaveznike, zato bodo namesto na oblasti še naprej v opoziciji, v kateri so zadnjih deset let. Britanski kralj se sicer do zdaj v skladu z družinsko tradicijo zadržanosti glede aktivnih političnih zadev ni izjasnil, kaj si misli o idejah iz novega Washingtona.

Carney je obiskal Karla III. že kmalu po prevzemu položaja letos marca, ko je po odstopu še pred volitvami nadomestil dolgoletnega premiera Justina Trudeauja. Na srečanju v Buchinghamski palači ga je tudi povabil, da bi po volitvah osebno odprl parlament, se pravi prebral, kaj so vladne prioritete v novem mandatu.

»Mislim, da hoče prvi minister s tem pritegniti bistveno več pozornosti in poslati ceremonialno, vendar resnično sporočilo v ZDA, da smo drugačni od njih. Imamo popolnoma drugačno ustavno ureditev, smo druga nacija, smo suvereni in kralj simbolično predstavlja kanadsko ustavo in kanadsko vlado,« je namen obiska opisal upokojeni profesor politologije David Johnson.

To seveda ni prvi Karlov obisk v Kanadi, je celo častni poveljnik kraljevih kanadskih dragoncev, ki ga bodo kot častna četa pričakali ob prihodu, je pa prvi, odkar ni več princ Charles. Na letališču bodo vladarja države sprejeli tako generalna guvernerka Simonova kot premier Carney z ženo. Monarhov urnik bo v dveh dnevih, kolikor bo v Kanadi, precej poln. Poleg govora v parlamentu v torek se bo srečal z domačini, prodajalci in umetniki v Ottawi, odprl bo tekmo v hokeju na rolerjih in si ogledal tekmo te letne različice nacionalnega kanadskega športa. V bolj formalnem delu obiska se bo srečal z namestniki guvernerke iz desetih provinc Kanade in tremi voditelji severnih ozemelj države. Kraljica Kamila, ki spremlja moža, pa bo zaprisegla kot članica kraljevega svetovalnega sveta za Kanado.