Manj ljubezni do ljubljenega vodje
Še nikoli ni toliko ljudi nasprotovalo temu, kar počne ruski predsednik Vladimir Putin.
Odpri galerijo
Putin ima pri ljudeh še vedno podporo, »o kateri njegovi kolegi lahko samo sanjajo«. FOTO: Reuters
Zaradi spremembe zakona o upokojevanju se je priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina v zadnjega pol leta precej zmanjšala. Odkar vodi državo, še nikoli ni toliko ljudi nasprotovalo temu, kar počne, a njegovi »ratingi« so še vedno tako visoki, da so lahko zgolj »mokre sanje« njegovih kolegov po svetu.
Ko je imel Putin v sredo tradicionalni nagovor predstavnikom ljudstva, so bila ušesa zahodne javnosti napeta zlasti za to, kaj bo povedal o ruski zunanji politiki. Čeprav je večji del nastopa namenil temu, kako se bo država spopadla z revščino ter kakšne socialne programe, infrastrukturne izboljšave, davčne olajšave, spremembe v šolstvu in zdravstvu ter napredek v tehnološkem razvoju bodo uvedli, so te njegove napovedi številni komentatorji na hitro odpravili kot »prilizovanje« ljudstvu. Zahodu, ki mu je zagrozil, da bo vanj usmeril rakete, je ponudil palico, Rusom, med katerimi se mu podpora zmanjšuje, pa korenčke, so ugotavljali.
Kakor je pokazala zadnja raziskava moskovskega centra za proučevanje javnega mnenja Levada, v tem tisočletju, v katerem je Putin na čelu države, res še nikoli ni bil delež prebivalcev Ruske federacije, ki se ne strinjajo z njegovo politiko, tako velik. Kar 35 odstotkov so jih našteli, kar je za celoten odstotek več, kot so bili dosedanji najslabši Putinovi rezultati. Ko so začeli merilci ljudskega razpoloženja v drugi polovici prejšnjega leta opažati trend upadanja njegove priljubljenosti, so nekateri omenjali ukrajinsko krizo, drugi so izpostavljali vojno v Siriji, a kakor je konec lanskega leta ponovil direktor raziskav v Levadi Aleksej Levinson, je za vse kriva pokojninska reforma, ki jo je lani poleti najprej napovedala ruska vlada, po tem, ko jo je podprl tudi Putin, pa jo je sprejel tudi parlament. S to zelo nepriljubljeno spremembo, ki je zvišala upokojitveno starost, je ruski predsednik doživel tisto, kar je prelomljena obljuba, da ne bo uvajal novih davkov (»berite z mojih ustnic«), povzročila njegovemu nekdanjemu ameriškemu kolegu Georgeu Bushu starejšemu. Putin je pred leti zagotovil, da se starostna meja za upokojevanje ne bo nikoli zvišala, dokler bo na položaju predsednika države.
V centru Levada, ki velja za najbolj neodvisno tovrstno ustanovo v Rusiji, že več let delajo tri različne raziskave o tem, kaj si ljudje mislijo o svojem predsedniku. V eni anketi Ruse sprašujejo o zaupanju v voditelje. Ker jim vedno omogočijo izbiro med različnimi imeni, je v njej Putin vedno zmagovalec. Druga raziskava ugotavlja, za koga bi Rusi volili na predsedniških volitvah, Putin, za katerega je lani glasovalo skoraj 77 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča, ima v njej navadno slabše rezultate kot v drugih dveh. Levinson je decembra v pogovoru za angleškojezični ruski časnik Moscow Times pojasnil, da ta raziskava ne pokaže, koliko podpornikov ima Putin zares, saj si ljudje mislijo, zakaj bi sploh šli zanj volit, če bo tako ali tako zmagal. Po njegovih besedah glasovanje na volitvah od ljudi zahteva akcijo, medtem ko pri izražanju podpore, ki je bolj čustveno, ta ni potrebna. Putin zato dosega boljše rezultate v anketah, v katerih ljudi sprašujejo, ali podpirajo njegovo politiko ali ne. Te rezultate po mnenju Levinsona Kremelj uporablja predvsem v zunanji politiki, ker hoče pokazati, da ima ruski predsednik takšno podporo med ljudstvom, »o kateri njegovi kolegi lahko samo sanjajo«.
A prav rezultati te raziskave, ki da je namenjena tujini, kažejo, da ljubezen Rusov do svojega voditelja ni več tako neomajna, kot je bila. Prej je namreč veljalo, da sta bila za vse njihove tegobe kriva premier in vlada, predsednik pa v vlogi »dobrega carja« nima z njimi nikakršne zveze. »Novica je, da se je prvič zgodilo to, da je po mnenju vprašanih tudi za negativne stvari, kakor so gospodarski neuspehi, odgovoren Putin,« je pojasnil Levinson. Po njegovih besedah je prav sprememba upokojitvene starosti pokazala, da mu ljudje niso več pripravljeni oprostiti tako nepriljubljenih ukrepov.
Ko je imel Putin v sredo tradicionalni nagovor predstavnikom ljudstva, so bila ušesa zahodne javnosti napeta zlasti za to, kaj bo povedal o ruski zunanji politiki. Čeprav je večji del nastopa namenil temu, kako se bo država spopadla z revščino ter kakšne socialne programe, infrastrukturne izboljšave, davčne olajšave, spremembe v šolstvu in zdravstvu ter napredek v tehnološkem razvoju bodo uvedli, so te njegove napovedi številni komentatorji na hitro odpravili kot »prilizovanje« ljudstvu. Zahodu, ki mu je zagrozil, da bo vanj usmeril rakete, je ponudil palico, Rusom, med katerimi se mu podpora zmanjšuje, pa korenčke, so ugotavljali.
Kriva je pokojninska reforma
Kakor je pokazala zadnja raziskava moskovskega centra za proučevanje javnega mnenja Levada, v tem tisočletju, v katerem je Putin na čelu države, res še nikoli ni bil delež prebivalcev Ruske federacije, ki se ne strinjajo z njegovo politiko, tako velik. Kar 35 odstotkov so jih našteli, kar je za celoten odstotek več, kot so bili dosedanji najslabši Putinovi rezultati. Ko so začeli merilci ljudskega razpoloženja v drugi polovici prejšnjega leta opažati trend upadanja njegove priljubljenosti, so nekateri omenjali ukrajinsko krizo, drugi so izpostavljali vojno v Siriji, a kakor je konec lanskega leta ponovil direktor raziskav v Levadi Aleksej Levinson, je za vse kriva pokojninska reforma, ki jo je lani poleti najprej napovedala ruska vlada, po tem, ko jo je podprl tudi Putin, pa jo je sprejel tudi parlament. S to zelo nepriljubljeno spremembo, ki je zvišala upokojitveno starost, je ruski predsednik doživel tisto, kar je prelomljena obljuba, da ne bo uvajal novih davkov (»berite z mojih ustnic«), povzročila njegovemu nekdanjemu ameriškemu kolegu Georgeu Bushu starejšemu. Putin je pred leti zagotovil, da se starostna meja za upokojevanje ne bo nikoli zvišala, dokler bo na položaju predsednika države.
Vir: Center Levada
V centru Levada, ki velja za najbolj neodvisno tovrstno ustanovo v Rusiji, že več let delajo tri različne raziskave o tem, kaj si ljudje mislijo o svojem predsedniku. V eni anketi Ruse sprašujejo o zaupanju v voditelje. Ker jim vedno omogočijo izbiro med različnimi imeni, je v njej Putin vedno zmagovalec. Druga raziskava ugotavlja, za koga bi Rusi volili na predsedniških volitvah, Putin, za katerega je lani glasovalo skoraj 77 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča, ima v njej navadno slabše rezultate kot v drugih dveh. Levinson je decembra v pogovoru za angleškojezični ruski časnik Moscow Times pojasnil, da ta raziskava ne pokaže, koliko podpornikov ima Putin zares, saj si ljudje mislijo, zakaj bi sploh šli zanj volit, če bo tako ali tako zmagal. Po njegovih besedah glasovanje na volitvah od ljudi zahteva akcijo, medtem ko pri izražanju podpore, ki je bolj čustveno, ta ni potrebna. Putin zato dosega boljše rezultate v anketah, v katerih ljudi sprašujejo, ali podpirajo njegovo politiko ali ne. Te rezultate po mnenju Levinsona Kremelj uporablja predvsem v zunanji politiki, ker hoče pokazati, da ima ruski predsednik takšno podporo med ljudstvom, »o kateri njegovi kolegi lahko samo sanjajo«.
A prav rezultati te raziskave, ki da je namenjena tujini, kažejo, da ljubezen Rusov do svojega voditelja ni več tako neomajna, kot je bila. Prej je namreč veljalo, da sta bila za vse njihove tegobe kriva premier in vlada, predsednik pa v vlogi »dobrega carja« nima z njimi nikakršne zveze. »Novica je, da se je prvič zgodilo to, da je po mnenju vprašanih tudi za negativne stvari, kakor so gospodarski neuspehi, odgovoren Putin,« je pojasnil Levinson. Po njegovih besedah je prav sprememba upokojitvene starosti pokazala, da mu ljudje niso več pripravljeni oprostiti tako nepriljubljenih ukrepov.
