Mentaliteta bazarja in širitev Nata

Tudi v EU navduševanje nad skorajšnjim vstopom Finske in Švedske v Nato.
Fotografija: EU ne bo dovolila, da bo Ukrajina ostala brez orožja in vojaške opreme v kritičnem trenutku sovražnosti v Donbasu, je povedal zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP
Odpri galerijo
EU ne bo dovolila, da bo Ukrajina ostala brez orožja in vojaške opreme v kritičnem trenutku sovražnosti v Donbasu, je povedal zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP

EU še povečuje pomoč Ukrajini, saj prihodnji tedni veljajo za ključne v njeni obrambi pred rusko vojaško agresijo. Bruselj zvišuje financiranje ukrajinskih nakupov orožja in opreme v okviru instrumenta za mir za 500 milijonov, na skupno dve milijardi evrov. Pomoč naj bi se poznala na bojišču, kjer je Ukrajina po ocenah EU v protiofenzivah že uspešna.

Obrambni ministri EU so se na zasedanju v Bruslju prek videokonference pogovarjali s svojim ukrajinskim kolegom Oleksijem Reznikovom. Znotraj EU je velika tema tudi skorajšnji vstop Finske in Švedske v Nato. »To povečuje našo enotnost in nas krepi. Je točno nasprotje tega, kar je hotel doseči Vladimir Putin. Želel je ustaviti razvoj Nata na mejah Rusije, zdaj pa se dogaja obratno,« je povedal zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Po finskem in švedskem vstopu v Natu ne bodo le še štiri države EU: Avstrija, Ciper, Irska in Malta.

Nasprotovanje Turčije

V EU si belijo glavo z vprašanjem, kaj želi doseči Turčija s svojo držo, nasprotovanjem pridružitvi obeh nordijskih držav. Izkušeni zunanji minister Luksemburga Jean Asselborn je na ZDF negativno stališče Ankare pripisal mentaliteti bazarja, značilni za turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. V ozadju naj bi bile stvari, ki niso povezane z Natom. V turški vladi govorijo o finski in švedski podpori kurdski delavski stranki (PKK) in milici YPG. A menda so še posebno nezadovoljni z odločitvami več držav o omejitvah pri prodaji orožja Turčiji. Žuganje z vetom bi lahko videli kot pot do odprave omejitev.

Švedska ministrica za zunanje zadeve Ann Linde je danes podpisala prošnjo Švedske za članstvo v zvezi Nato. FOTO: Henrik Montgomery/AFP
Švedska ministrica za zunanje zadeve Ann Linde je danes podpisala prošnjo Švedske za članstvo v zvezi Nato. FOTO: Henrik Montgomery/AFP

ZDA so, denimo, po nakupu ruskega protizračnega sistema S-400 izločile Turčijo iz programa F-35. Švedska je leta 2019 po turški intervenciji v Siriji sprejela omejitve za orožarske kupčije z Ankaro. »Vem, da ima Turčija nekaj zadržkov. Upam, da jih bo Nato lahko presegel,« je povedal Borrell. Tudi nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je prepričana, da na koncu težav ne bo. »Za Nato je obogatitev, če vanj pristopita dve tako močni državi EU, kot sta Finska in Švedska,« je povedala. Nemčija je med državami, ki so pred tremi leti sprejele omejitve za izvoz orožja v Turčijo.

Finska in Švedska imata na poti v Nato povsod široko podporo. V Elizejski palači so objavili, da odločitev obeh držav izhaja iz demokratičnega procesa in je utemeljena na analizi celotnih sprememb v varnostnem okolju. Glede na njune močne obrambe zmogljivosti bo sprejem Finske in Švedske v Nato okrepil varnost in stabilnost v baltski regiji, celotni Evropi in evroatlantskem območju, je sporočil predsednik Emmanuel Macron. Napovedal je, da morajo biti vsi, ki bodo preizkušali evropsko solidarnost z grožnjami ali agresijo proti suverenosti, gotovi, da bo Francija na strani Švedske in Finske.

Preberite še:

Komentarji: