V Avstriji, Italiji in na Hrvaškem neurja
Na Dunaju je veter dosegal hitrosti 110 kilometrov na uro. Temperature v Grčiji danes do 45 stopinj, jutri in v torek pa naj bi se še stopnjevala.
Odpri galerijo
Grčijo sicer gozdni požari prizadenejo vsako poletje, a strokovnjaki opozarjajo, da so zaradi globalnega segrevanja vse pogostejši in obsežnejši. FOTO: Louisa Gouliamaki/AFP
Avstrijo ta konec tedna pestijo huda neurja. Ponoči je bilo med drugim napeto na jugu zvezne dežele Spodnja Avstrija. V okrožju Neunkirchen so se spopadali s točo in poplavami, na Dunaju je veter dosegal hitrosti 110 kilometrov na uro. Poplavljalo je tudi v deželah Salzburg, Štajerska in Tirolska. O preglavicah poročajo tudi iz Italije in Hrvaške.
V deželi Salzburg je bilo najhuje na območju Pinzgaua, kjer so imeli gasilci ponoči polne roke dela. Poplavljalo je ulice in zalivalo kleti, ponekod je pustošila toča, poroča na spletu avstrijska radiotelevizija ORF. Na avstrijskem Štajerskem je bilo zaradi obilnih padavin in vetra, ki je podiral drevesa, zaprtih več cest.
Neurja severno sosedo sicer pestijo že od petka in tudi za danes ni napovedano izboljšanje. Med drugim je velika vremenska nevarnost za danes razglašena na Dunaju. Bi pa se naj vreme po napovedih umirilo v ponedeljek.
Tudi Italija se že več dni spopada z ekstremnim vremenom - vročino in požari na jugu ter močnim deževjem na severu. Najvišjo nevarnost, rdeči alarm, so med drugim razglasili v Lombardiji, kjer je močno deževje na območju jezera Como sprožilo poplave in plazove. Vasi Laglio je pomoč celo ponudil hollywoodski zvezdnik George Clooney.
Vremenski alarmi so sicer razglašeni tudi drugod na severu Italije, med drugim v Toskani in v Benetkah.
Na jugu države medtem še naprej pustošijo požari, ki jih krepijo huda vročina, suša in močni vetrovi. Še posebej nevarni so ognjeni zublji v bližini Catanie na Siciliji, ki ogrožajo številne kmetije, živali in tudi turistična naselja. Pri gašenju sodeluje dvanajst letal, na poti na otok so še dodatni gasilci.
V Turčiji in Grčiji se že več dni borijo z obsežnimi gozdnimi požari, obenem pa jih pesti hud vročinski val. V Turčiji se je število žrtev povzpelo na osem, več sto ljudi so prepeljali v bolnišnico. Na grškem Peloponezu so zaradi opeklin in težav z dihanjem v bolnišnico prepeljali 16 ljudi. Težave z vročino in požari imajo tudi drugod po Evropi.
Večji požar je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izbruhnil v soboto v bližini Patrasa na Peloponezu, približno 210 kilometrov zahodno od Aten. Pristojni so evakuirali več vasi, 16 ljudi so zaradi opeklin in težav z dihanjem prepeljali v bolnišnico. Avtocesto so zaprli, prav tako most čez Korintski zaliv, ki povezuje Peloponez in celinsko Grčijo.
Po podatkih agencije za civilno zaščito je v zadnjih 24 urah v Grčiji izbruhnilo kar 58 gozdnih požarov, večino katerih so hitro pogasili. Grčijo sicer gozdni požari prizadenejo vsako poletje, a strokovnjaki opozarjajo, da so zaradi globalnega segrevanja vse pogostejši in obsežnejši.
Pred dnevi je tako ogenj opustošil goro Penteli blizu Aten, žrtev k sreči ni bilo. Prav na tem območju je požar julija 2018 v najhujši tovrstni katastrofi dotlej zahteval 102 življenji.
V Grčiji je sicer letos zgorelo že 13.500 hektarjev površin, kar je skoraj dvakrat toliko, kolikor znaša letno povprečje v obdobju 2008-2020, ki je pri 7500 hektarih.
Državo obenem pesti vročinski val. Dnevne temperature se gibljejo med 42 in 44 stopinj Celzija, danes naj bi ponekod dosegle celo 45 stopinj, v ponedeljek in torek pa naj bi se še stopnjevale. Po pisanju nemške tiskovne agencije dpa meteorologi tokratni vročinski val označujejo za zgodovinskega. Zlasti v mestih temperatura niti ponoči ne pade po 30 stopinj Celzija.
V nekaterih mestih so za prebivalce, ki doma nimajo klimatskih naprav, zato odprli posebne klimatizirane dvorane. Na ministrstvu za delo so opozorili, da je treba delo na prostem čim bolj omejiti, društva za zaščito živali pa so pozvala k ustrezni skrbi za potepuške živali.
Kdaj naj bi vročina popustila, še ni jasno, nekateri meteorologi ocenjujejo, da bi lahko trajala še dva tedna.
S številnimi gozdnimi požari, najhujšimi v zadnjih letih, se od srede borijo tudi v Turčiji. V južnem delu države so danes evakuirali več deset vasi, tudi v počitniški regiji Bodrum in v med turisti priljubljeni provinci Antalya.
Po podatkih pristojnih služb je še vedno aktivnih šest od več kot 100 požarov. V njih je po podatkih oblasti doslej umrlo osem ljudi, od tega sedem v Antalyi in eden v Marmarisu. Več sto ljudi je bilo ranjenih.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v soboto zvečer obiskal prizadete regije in jim obljubil takojšnjo pomoč. Turška vlada se je znašla pod hudimi kritikami, ker kljub pogostim požarom razpolaga resda s številnimi helikopterji, a z nobenim delujočim letalom za gašenje. Erdogan je izpostavil, da zdaj po zaslugi Rusije, Irana in Ukrajine pri gašenju sodeluje že 16 letal.
V Turčiji je sicer doslej zgorelo skoraj 95.000 hektarjev površine, kar je bistveno več od povprečnih 13.516 v letih 2008-2020.
Podobno kot Grčijo tudi Turčijo obenem pesti huda vročina. V jugovzhodnem mestu Cizre so 20. julija zabeležili temperaturo 49,1 stopinje Celzija. V Antalyi naj bi se živo srebro v ponedeljek povzpelo do 40 stopinj Celzija.
Ne le požari in vročina, obe omenjeni državi je danes zjutraj stresel še potres v Egejskem morju. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bil epicenter potresa z magnitudo 5,5 23 kilometrov jugozahodno od otoka Nisiros, kjer živi okoli 1000 ljudi. O žrtvah ali gmotni škodi zaenkrat ne poročajo, so pa tresenje tal čutili v več delih Grčije in Turčije.
Večji požar je v soboto izbruhnil še v Španiji, v bližini naravnega rezervata San Juan 70 kilometrov vzhodno od Madrida. Gasilci so požar blizu španske prestolnice že omejili.
Prav tako so se s požarom borili na težko dostopnem terenu v bližini Haskovega na jugu Bolgarije. Tudi tam so temperature ponekod že presegle 40 stopinj Celzija. Prijetnejši oddih pri nekaj nad 30 stopinjah Celzija pa ponujajo letovišča ob Črnem morju.
Močna neurja so danes okoli poldneva dosegla tudi osrednji del Hrvaške. Najhuje je bilo v Banovini, kjer je veter podiral drevesa, poškodoval številna poslopja in oviral promet, padala pa je tudi toča. Slabo vreme je med drugim prizadelo Petrinjo, Sisak, Glino, Kutino, Virovitico in Hrvaško Kostajnico.
Gasilci imajo tako polne roke dela, predvsem s čiščenjem cest ter popravilom streh. Ponekod je veter poškodoval električno napeljavo in prekinil oskrbo z elektriko.
V deželi Salzburg je bilo najhuje na območju Pinzgaua, kjer so imeli gasilci ponoči polne roke dela. Poplavljalo je ulice in zalivalo kleti, ponekod je pustošila toča, poroča na spletu avstrijska radiotelevizija ORF. Na avstrijskem Štajerskem je bilo zaradi obilnih padavin in vetra, ki je podiral drevesa, zaprtih več cest.
Neurja severno sosedo sicer pestijo že od petka in tudi za danes ni napovedano izboljšanje. Med drugim je velika vremenska nevarnost za danes razglašena na Dunaju. Bi pa se naj vreme po napovedih umirilo v ponedeljek.
Požari na jugu, dež na severu Italije
Tudi Italija se že več dni spopada z ekstremnim vremenom - vročino in požari na jugu ter močnim deževjem na severu. Najvišjo nevarnost, rdeči alarm, so med drugim razglasili v Lombardiji, kjer je močno deževje na območju jezera Como sprožilo poplave in plazove. Vasi Laglio je pomoč celo ponudil hollywoodski zvezdnik George Clooney.
Na jugu Italije še naprej pustošijo požari, ki jih krepijo huda vročina, suša in močni vetrovi. FOTO: Vigili Del Fuoco/Reuters
Vremenski alarmi so sicer razglašeni tudi drugod na severu Italije, med drugim v Toskani in v Benetkah.
Na jugu države medtem še naprej pustošijo požari, ki jih krepijo huda vročina, suša in močni vetrovi. Še posebej nevarni so ognjeni zublji v bližini Catanie na Siciliji, ki ogrožajo številne kmetije, živali in tudi turistična naselja. Pri gašenju sodeluje dvanajst letal, na poti na otok so še dodatni gasilci.
Gozdni požari v Turčiji in Grčiji
V Turčiji in Grčiji se že več dni borijo z obsežnimi gozdnimi požari, obenem pa jih pesti hud vročinski val. V Turčiji se je število žrtev povzpelo na osem, več sto ljudi so prepeljali v bolnišnico. Na grškem Peloponezu so zaradi opeklin in težav z dihanjem v bolnišnico prepeljali 16 ljudi. Težave z vročino in požari imajo tudi drugod po Evropi.
Večji požar je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izbruhnil v soboto v bližini Patrasa na Peloponezu, približno 210 kilometrov zahodno od Aten. Pristojni so evakuirali več vasi, 16 ljudi so zaradi opeklin in težav z dihanjem prepeljali v bolnišnico. Avtocesto so zaprli, prav tako most čez Korintski zaliv, ki povezuje Peloponez in celinsko Grčijo.
Po podatkih agencije za civilno zaščito je v zadnjih 24 urah v Grčiji izbruhnilo kar 58 gozdnih požarov, večino katerih so hitro pogasili. Grčijo sicer gozdni požari prizadenejo vsako poletje, a strokovnjaki opozarjajo, da so zaradi globalnega segrevanja vse pogostejši in obsežnejši.
Pred dnevi je tako ogenj opustošil goro Penteli blizu Aten, žrtev k sreči ni bilo. Prav na tem območju je požar julija 2018 v najhujši tovrstni katastrofi dotlej zahteval 102 življenji.
V Grčiji je sicer letos zgorelo že 13.500 hektarjev površin, kar je skoraj dvakrat toliko, kolikor znaša letno povprečje v obdobju 2008-2020, ki je pri 7500 hektarih.
Večji požar je včeraj izbruhnil v bližini Patrasa na Peloponezu, približno 210 kilometrov zahodno od Aten. FOTO: Costas Baltas/ Reuters
Državo obenem pesti vročinski val. Dnevne temperature se gibljejo med 42 in 44 stopinj Celzija, danes naj bi ponekod dosegle celo 45 stopinj, v ponedeljek in torek pa naj bi se še stopnjevale. Po pisanju nemške tiskovne agencije dpa meteorologi tokratni vročinski val označujejo za zgodovinskega. Zlasti v mestih temperatura niti ponoči ne pade po 30 stopinj Celzija.
V nekaterih mestih so za prebivalce, ki doma nimajo klimatskih naprav, zato odprli posebne klimatizirane dvorane. Na ministrstvu za delo so opozorili, da je treba delo na prostem čim bolj omejiti, društva za zaščito živali pa so pozvala k ustrezni skrbi za potepuške živali.
Kdaj naj bi vročina popustila, še ni jasno, nekateri meteorologi ocenjujejo, da bi lahko trajala še dva tedna.
S številnimi gozdnimi požari, najhujšimi v zadnjih letih, se od srede borijo tudi v Turčiji. V južnem delu države so danes evakuirali več deset vasi, tudi v počitniški regiji Bodrum in v med turisti priljubljeni provinci Antalya.
Po podatkih pristojnih služb je še vedno aktivnih šest od več kot 100 požarov. V njih je po podatkih oblasti doslej umrlo osem ljudi, od tega sedem v Antalyi in eden v Marmarisu. Več sto ljudi je bilo ranjenih.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v soboto zvečer obiskal prizadete regije in jim obljubil takojšnjo pomoč. Turška vlada se je znašla pod hudimi kritikami, ker kljub pogostim požarom razpolaga resda s številnimi helikopterji, a z nobenim delujočim letalom za gašenje. Erdogan je izpostavil, da zdaj po zaslugi Rusije, Irana in Ukrajine pri gašenju sodeluje že 16 letal.
V Turčiji je sicer doslej zgorelo skoraj 95.000 hektarjev površine, kar je bistveno več od povprečnih 13.516 v letih 2008-2020.
Podobno kot Grčijo tudi Turčijo obenem pesti huda vročina. V jugovzhodnem mestu Cizre so 20. julija zabeležili temperaturo 49,1 stopinje Celzija. V Antalyi naj bi se živo srebro v ponedeljek povzpelo do 40 stopinj Celzija.
Ne le požari in vročina, obe omenjeni državi je danes zjutraj stresel še potres v Egejskem morju. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bil epicenter potresa z magnitudo 5,5 23 kilometrov jugozahodno od otoka Nisiros, kjer živi okoli 1000 ljudi. O žrtvah ali gmotni škodi zaenkrat ne poročajo, so pa tresenje tal čutili v več delih Grčije in Turčije.
Večji požar je v soboto izbruhnil še v Španiji, v bližini naravnega rezervata San Juan 70 kilometrov vzhodno od Madrida. Gasilci so požar blizu španske prestolnice že omejili.
Prav tako so se s požarom borili na težko dostopnem terenu v bližini Haskovega na jugu Bolgarije. Tudi tam so temperature ponekod že presegle 40 stopinj Celzija. Prijetnejši oddih pri nekaj nad 30 stopinjah Celzija pa ponujajo letovišča ob Črnem morju.
Neurja na Hrvaškem
Močna neurja so danes okoli poldneva dosegla tudi osrednji del Hrvaške. Najhuje je bilo v Banovini, kjer je veter podiral drevesa, poškodoval številna poslopja in oviral promet, padala pa je tudi toča. Slabo vreme je med drugim prizadelo Petrinjo, Sisak, Glino, Kutino, Virovitico in Hrvaško Kostajnico.
Gasilci imajo tako polne roke dela, predvsem s čiščenjem cest ter popravilom streh. Ponekod je veter poškodoval električno napeljavo in prekinil oskrbo z elektriko.
