Zdaj tudi uradno, na volitvah so slavile nacionalne stranke

Kamen spotike ostajata izvolitev hrvaškega člana predsedstva BiH in volilna zakonodaja.
Objavljeno
23. oktober 2018 14.00
Posodobljeno
23. oktober 2018 14.20
Protesti v Banjaluki niso ogrozili gladke zmage Milorada Dodika. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Vili Einspieler
Vili Einspieler
Končni rezultati parlamentarnih volitev v BiH, ki jih je danes objavila državna volilna komisija, so potrdili, da so tako v bošnjaško-hrvaški kot tudi v srbski entiteti dobile največ glasov nacionalne stranke. Da bi lahko v BiH oblikovali vse organe oblasti, morajo politični voditelji doseči soglasje o spremembah volilne zakonodaje.

V Republiki srbski (RS) je v tekmi za srbskega člana predsedstva BiH zmagal Milorad Dodik, ki je napovedal možnost programske koalicije Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) s HDZBiH. Dodikova SNSD in HDZBiH sta po številu mandatov druga in tretja najmočnejša stranka v predstavniškem domu parlamenta BiH, skupaj pa imata več mandatov kot vodilna Stranka demokratične akcije (SDA).


Vmešavanje Hrvaške v BiH


Dodik se strinja s Čovićem, da je treba volilno zakonodajo spremeniti tako, da bo imela vsaka od treh entitet pravico glasovati samo za svoje predstavnike. Kot je pojasnil, je dobil Čović na volitvah največ glasov hrvaškega naroda, HDZBiH pa je osvojila največ glasov doslej. Kljub temu Čović ni postal član predsedstva BiH, ker so Bošnjaki na ukaz islamske skupnosti glasovali za njegovega protikandidata Željka Komšića.



S Komšićevo izvolitvijo je nezadovoljen tudi Zagreb, ki je navijal za Čovića. Vmešavanje Hrvaške v notranje zadeve BiH je še vedno predmet številnih polemik. Predsedujoči svetu ministrov Denis Zvizdić je očital hrvaškemu premieru Andreju Plenkoviću, da širi netočne, selektivne in konfuzne teorije o ogroženosti hrvaškega naroda v BiH. Po njegovem mnenju Plenković zlorablja članstvo Hrvaške v EU, kjer nastopa kor premier BiH, in ne Hrvaške. To ni v skladu z dobrososedskimi odnosi in predstavlja neposredno vmešavanje Hrvaške v notranje zadeve BiH, je sklenil Zvizdić.

Plenković je v odzivu izrazil prepričanje, da je nevmešavanje v notranje zadeve koncept iz 19. stoletja. Kot predsednik hrvaške vlade je odgovoren za Hrvate zunaj matične države, tako tudi v BiH, še zlasti glede na dejstvo, da je Hrvaška podpisnik in garant daytonskega sporazuma. V interesu Hrvaške je, da se mirovni sporazum tudi 23 let po podpisu izvaja tako, kot je bil zamišljen. Zato se čuti dolžnega, da na mednarodnih forumih opozarja, da ni dobro, ker lahko en narod v Federaciji BiH (FBiH) z glasovi svojih pripadnikov izbira drugemu narodu njegovega člana predsedstva.


Pogoji za ponovno štetje glasov


Največ poslancev v parlamentu FBiH bodo imele SDA, koalicija, zbrana okoli HDZBiH, in Socialdemokratska stranka BiH (SDP BiH), v narodni skupščini RS pa SNSD, Srbska demokratska stranka (SDS) in Demokratska narodna zveza (DNS).

Presenečenje volitev v FBiH je slab volilni rezultat, ki ga je iztržila Zveza za boljšo prihodnost (SBB) Fahrudina Radončića, v RS pa SNSD za prevzem oblasti ne bo zadostovala koalicija z DNS. Poleg Dodika in Komšića je bil v predsedstvo BiH kot bošnjaški član izvoljen kandidat SDA Šefik Džaferović. Nova predsednica RS je postala dosedanja premierka Željka Cvijanović.

Predsednik volilne komisije Branko Petrić je pojasnil, da imajo politični subjekti na voljo tri dni, da vložijo zahtevek za ponovno štetje, če so ocenili, da so kršitve volilne zakonodaje vplivale na rezultate volitev. Volivci so izbrali nosilce potrebnih 518 mandatov, za katere so tekmovali kandidati, v narodni skupščini RS manjkata po en Bošnjak in Hrvat, v predstavniškem domu parlamentarne skupščine BiH pa trije Srbi.