Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Najdaljši dan v drugi svetovni vojni

Veterani in svetovni voditelji se bodo danes zbrali v Normandiji ob 80. obletnici izkrcanja zavezniških vojakov.
Približno 156.000 zavezniških vojakov se je 6. junija 1944 izkrcalo v Franciji. FOTO:  AFP
Približno 156.000 zavezniških vojakov se je 6. junija 1944 izkrcalo v Franciji. FOTO:  AFP
6. 6. 2024 | 08:15
6. 6. 2024 | 08:26
5:14

V Normandiji te dni potekajo številne slovesnosti ob osemdeseti obletnici dneva D, ki zaznamuje začetek izkrcanja zaveznikov na severu Francije in pomemben preobrat v prizadevanjih za osvoboditev Evrope izpod nacistične okupacije v drugi svetovni vojni. Današnje osrednje slovesnosti na obali Omaha se bo udeležila cela vrsta državnih voditeljev, med njimi predsednik ZDA Joe Biden,  Karl III., za katerega bo to prvi obisk v tujini po diagnozi raka, in kanadski premier Justin Trudeau.

Varnost poostrena

Biden, Karel III. in Trudeau predstavljajo trojico držav, ki so 6. junija 1944 sodelovale v izkrcanju vojakov in opreme. Šlo je za največjo vojaško pomorsko, kopensko in zračno operacijo v zgodovini človeštva. Dan D je med zavezniki zahteval okoli 10.000 žrtev, približno toliko naj bi jih bilo tudi na nemški strani. Francoski predsednik Emmanuel Macron bo med drugim gostil še nemškega kanclerja Olafa Scholza, med povabljenci pa je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, medtem ko ruski predstavniki niso bili povabljeni.

Francoski notranji minister Gérald Darmanin je nedavno dejal, da gre za največji spominski dogodek v zgodovini države, ki ga bo spremljala močno okrepljena varnost. Zanjo bo skrbelo skupno 43.000 policistov, žandarjev, gasilcev in vojakov. Samo osrednjo slovesnost, ki bo blizu obale Omaha, bo varovalo 12.000 pripadnikov varnostnih sil.

Tudi britanski veterani se bodo udeležili slovesnosti v Normandiji. FOTO:  Lou Benoist/AFP
Tudi britanski veterani se bodo udeležili slovesnosti v Normandiji. FOTO:  Lou Benoist/AFP

Predvsem francoske komemoracije

A ni bilo vselej tako. Kot poroča spletni portal France24, se je prve obletnice operacije Overlord, kar je bilo kodno ime bitke za Normandijo, spomnila le peščica ljudi. Na Pacifiku je še vedno divjala vojna, zato je bila slovesnost omejena na delegacijo, sestavljeno iz veleposlanikov ZDA, Združenega kraljestva in Kanade, ki so se skupaj z nekaterimi francoskimi ministri srečali v mestu Arromanches. V naslednjih letih so bile komemoracije skoraj izključno vojaške in predvsem francoske. »Podobne so bile ljudskim dogodkom, ki so jih prirejali vsepovsod,« pravi Tristan Lecoq, profesor na Sorboni in specialist za sodobno vojaško zgodovino.

Po obdobju popuščanja napetosti so se v osemdesetih spet okrepile napetosti med vzhodom in zahodom, zlasti zaradi raket srednjega dosega, ki sta jih v Evropi namestila tako Nato kot Sovjetska zveza. Po zgodovinarjevem mnenju je bil cilj francoskega predsednika Françoisa Mitterranda v tem obdobju pokazati svoj ugled in poudariti pomen čezatlantskih vezi: »Med slovesnostjo je bil edini, ki je govoril. Do neke mere se je postavil kot garant zahodnega zavezništva.«

Pokopališče v Colleville-sur-Mer, ki leži nad obalo Omaha.

FOTO:  Benoit Tessier/Reuters
Pokopališče v Colleville-sur-Mer, ki leži nad obalo Omaha. FOTO:  Benoit Tessier/Reuters

Leta 1994, ob koncu drugega mandata, je Mitterrand ponovno vodil mednarodno slovesnost ob petdeseti obletnici dneva D, ki se je je udeležilo ducat voditeljev držav. Pet let po padcu berlinskega zidu in ponovni združitvi Nemčije se je geopolitični kontekst povsem spremenil. Hladne vojne je bilo konec. Prvič je bila povabljena Poljska, zastopal jo je predsednik Lech Wałȩsa.

Zaznamovanje dneva D je dobilo uradnejši ton šele ob deseti obletnici, ob dvajseti je komemoracijo prvič neposredno prenašala televizija, četudi je na njej manjkal tedanji predsednik Charles de Gaulle. Prava prelomnica za pomen dneva D v svetovni politiki je bilo leto 1984, še poroča France24. Predsednik Mitterrand je prvič povabil šest voditeljev držav, med njimi ameriškega predsednika Ronalda Reagana in angleško kraljico Elizabeto II.

Posebnost letošnje obletnice bo, da bo najverjetneje zadnja okrogla, na kateri bodo navzoči veterani. Čez deset let bodo najmlajši borci, ki so se izkrcali na obali Normandije, šteli blizu 110 let, a spomin nanje bo živel še dolgo potem.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine