Velik del mednarodne skupnosti, na čelu z Združenimi narodi in Evropsko unijo, je obsodil namero izraelske oblasti o vojaški zasedbi mesta Gaze. Dan po tem, ko je izraelski premier od svojih ministrov dobil zeleno luč za razširitev krvave ofenzive tudi v gosto naseljeno območje na severu palestinske enklave, je vrsta držav pozvala izraelsko oblast k odstopu od kontroverznega načrta z opozorilom, da bo njegova izvedba samo še poglobila humanitarno krizo.

Izraelska napoved zavzetja mesta Gaze, v nadaljevanju vojne pa po vsej verjetnosti še preostalih do zdaj nezasednih delov enklave, je še dodatno načela odnose med Netanjahujevo vlado in več zahodnimi državami, ki kažejo vse manj razumevanja za dejanja izraelske oblasti. Iz izjav voditeljev je bilo mogoče razbrati predvsem skrb, da bo napovedano zavzetje mesta Gaze, kamor izraelski vojaki do zdaj še niso stopili, privedlo do novega trpljenja Palestincev.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je izraelsko vlado pozvala, naj svojo odločitev o razširitvi vojaške ofenzive v Gazi »ponovno pretehta«, pri tem pa se spet zavzela za razglasitev premirja, izpustitev talcev in takojšnji ter neoviran dotok humanitarne pomoči na ozemlje enklave. »To dejanje ne bo pripomoglo h končanju tega konflikta ali zagotovitvi izpustitve talcev /.../, temveč bo poskrbelo samo še za dodatno prelivanje krvi,« je v odzivu na izraelsko napoved dejal britanski premier Keir Starmer. Podobna opozorila so izdale tudi španske in belgijske oblasti, najostreje pa so se na širitev ofenzive odzvale arabske države.

Kontroverzni načrt, o podrobnostih katerega so se razpisali tako zahodni kot izraelski mediji, predvideva širitev kopenskih operacij na območje, kjer se domneva, da skrajno palestinsko gibanje zadržuje preostale talce, zajete med sedmooktobrskim napadom na Izrael leta 2023. Širitev operacij bo služila kot povod za novo množično razselitev že večkrat razseljenih prebivalcev enklave. Med ruševinami mesta Gaze namreč živi okoli 800.000 ljudi. V skladu z odobrenim načrtom jim izraelska vojska namerava dati čas do prihajajoče druge obletnice Hamasovega napada, da se pomaknejo proti jugu.

Izrael ni v celoti izpolnil dogovora z EU

Napoved širitve ofenzive v Gazi je sovpadla z ugotovitvami evropske oblasti, da Izrael kljub nekaterim premikom do zdaj ni v celoti izpolnil dogovora o izboljšanju preskrbe prebivalcev Gaze s humanitarno pomočjo, ki sta ga pred mesecem dni sklenila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in izraelski zunanji minister Gideon Sar. To je razvidno iz interne analize, ki sta jo pripravila evropska služba za zunanje delovanje in generalni direktorat evropske komisije za humanitarno pomoč.

Viri iz EU so za Delo pojasnili, da analiza navaja, da v Gazo spet prihaja gorivo, preskrba z vodo se je izboljšala, povečalo se je število tovornjakov s pomočjo, odprt je bil mejni prehod Zikim na severu Gaze, na voljo pa je tudi več poti za dostavo pomoči. A po oceni iz Bruslja to še zdaleč ne zadošča za precejšnje zmanjšanje trpljenja prebivalcev. Opozarjajo tudi, da se med delitvijo pomoči še vedno strelja.

EU pojasnjuje, da nima neposrednega dostopa do območja Gaze in tam tudi nima svojih predstavnikov, zato se mora pri ocenjevanju razmer zanašati na podatke partnerskih organizacij, predvsem ZN.