Vse več držav se spogleduje z možnostjo priznanja Palestine

Ob prizorih uničenja v Gazi in ob navidezni nemoči mednarodne skupnosti, da bi Izrael prisilila v sprostitev humanitarne blokade oblegane enklave, se vse več držav spogleduje z možnostjo priznanja Palestine. To je potrdila tudi mednarodna konferenca na sedežu Organizacije Združenih narodov, s katero sta Francija in Savdska Arabija poskušali oživiti bližnjevzhodni mirovni proces in prizadevanja za uveljavitev rešitve z dvema državama.

Konferenca se je končala s sprejetjem deklaracije in s skupno izjavo, v kateri so zunanji ministri Andore, Avstralije, Kanade, Finske, Francije, Islandije, Irske, Luksemburga, Malte, Nove Zelandije, Norveške, Portugalske, San Marina, Slovenije in Španije pozvali druge države, naj pred rednim letnim zasedanjem generalne skupščine OZN naredijo korake v smeri priznanja Palestine.

Njihov poziv je poudaril odločenost naraščajočega števila zahodnih držav, da z neposrednimi pritiski poskušajo vplivati na potek vojne v Gazi, hkrati pa postaviti temelje za trajen mir na Bližnjem vzhodu. Ministri so priznanje države Palestine v izjavi opisali »kot bistveni korak« v tej smeri.

Ključen naboj sta konferenci dali napovedi Francije in Združenega kraljestva, da bosta septembra priznala Palestino. Francoske oblasti so svojo odločitev naznanile že prejšnji teden, britanska vlada pa je z njo počakala do torka, ko jo je delegatom v New Yorku potrdil britanski zunanji minister David Lammy.

Korak za korakom do miru

Obe državi se že desetletja zavzemata za rešitev z dvema državama, a sta doslej vztrajali, da bosta Palestino priznali le v sklopu celovitega mirovnega procesa. Izraelsko obleganje Gaze in razmah lakote med prebivalci enklave sta ju naposled prepričala, da sta spremenili dosedanje stališče, očitno trdno misleč, da je to edini način, kako lahko vplivata na eno najbolj krvavih vojn 21. stoletja.

Združeno kraljestvo je sporočilo, da bo Palestino priznalo, če Izrael do septembra ne sprejme ustreznih ukrepov za izboljšanje humanitarnega položaja v Gazi, privoli v premirje s Hamasom in se zaveže mirovnemu procesu, ki se bo končal z nastankom palestinske države.

Francija je medtem svojo odločitev utemeljila na podlagi zavez zmernih palestinskih političnih sil o reformi palestinske uprave, izvedbi volitev na Zahodnem bregu, razorožitvi Hamasa in sprejetju principa demilitarizirane palestinske države.

Te zaveze so omenjene tudi v sedem strani dolgi deklaraciji, objavljeni po konferenci v New Yorku, ki se je je udeležila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Iz deklaracije so razvidni ne le jasen poziv h koncu vladavine Hamasa v Gazi in vrsta drugih korakov, nujnih za uveljavitev rešitve z dvema državama, temveč tudi obsodba sedmooktobrskega napada na Izrael, h kateri so se prvič priključile arabske države.

»Vojna, okupacija, terorizem in prisilno razseljevanje ne bodo prinesli miru ali varnosti. To lahko stori le politična rešitev. Konec izraelsko-palestinskega konflikta in uresničitev rešitve z dvema državama je edini način za izpolnitev legitimnih teženj Izraelcev in Palestincev v skladu z mednarodnim pravom,« je med drugim zapisano v deklaraciji.