Novozelandski šestnajstletniki hočejo volilno pravico
Novozelendsko vrhovno sodišče je odločilo, da je volilna pravica s starostno mejo 18 let kršitev pravic mladih in premierki Jacindi Ardern naložilo preučitev možnosti, da bi se starostna meja spustila na 16 let. Pobudniki presoje, skupina mladih aktivistov Make It 16, v svojih prizadevanjih trdijo, da gre pri vprašanju volilne pravice v njihovi državi za diskriminacijo in kršenje temeljnih človekovih pravic.
Premierka je predlogu mladih osebno naklonjena, po razsodbi vrhovnega sodišča je tudi takoj predstavila osnutek zakona, ki starost volilnih upravičencev znižuje za dve leti, vendar je ob tem opozorila, da spremembe ne bo moč sprejeti zlahka. Vsekakor pa ne pred splošnimi volitvami prihodnje leto.
Na novinarski konferenci v glavnem mestu Wellington je opozorila, da bo njen glas za le eden v 120-članskem parlamentu. O spremembi zakona naj bi novozelandski parlamentarci glasovali v šestih mesecih, z njo se jih mora strinjati 75 odstotkov. Z zakonsko novostjo bi morala soglašati tako vladajoča Laburistična stranka kot del opozicije. Laburisti se o predlogu še niso izjasnili, zelena in maorska stranka sta za.
»Gre za zgodovinski dogodek,« pravi eden vodilnih pobudnikov spremembe Caeden Tipler. »Vlada in parlament preprosto ne moreta ignorirati tako jasne in upravičene zahteve. Morajo nam dovoliti, da volimo.«
Kampanja Make it 16 je vzniknila malo po stavki šolarjev zaradi podnebne problematike, ki so se ji priključili tisoči najstnikov. In če toliko prebivalcev neke države izraža skrb glede enega najbolj perečih vprašanj, ki tarejo planet, morajo imeti svoj politični glas.
Le peščica držav omogoča volilno pravico mlajšim od 18 let: Brazilija, Kuba, Avstrija in Malta s 16. letom. Na Škotskem se lahko 16-letniki udeležijo škotskih parlamentarnih volitev, ne pa splošnih volitev v Veliki Britaniji. Zahteve za znižanje volilne starostne meje so zadnja leta vse pogostejše in glasnejše, navsezadnje gre za glasove generacije, ki bo živela čase, o katerih se odloča zdaj.
Novozelandski parlament pa tudi sicer nikakor ne počiva. Pred dobrim tednom so sprejeli zakonodajo, ki vladnim institucijam prepoveduje uporabo nerazložljivega žargona in zahteva uporabo preprostega jezika pri komuniciranju z javnostjo. Cilj zakona je ustvariti bolj vključujočo demokracijo, še zlasti za tiste, pri katerih angleščina ni materni jezik, ljudi z kognitivnimi omejitvami in nižje izobražene. »Ljudje, ki živijo na Novi Zelandiji, imajo pravico razumeti, kaj vlada od njih zahteva, kakšne so njihove pravice in do česa so upravičeni od vlade,« je dejala predlagateljica zakona, poslanka laburistov Rachel Boyack.
Zdaj pa prihajajo na vrsto še pravice zelo mladih.
