Obrambni ministri podpirajo, da EU uri ukrajinsko vojsko
Obrambni ministri držav članic EU so se danes na neformalnem zasedanju v Pragi strinjali, da se sproži potrebne priprave za vzpostavitev misije EU za urjenje ukrajinske vojske, je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
»Soglasno smo se strinjali, da EU ostaja enotna v podpori Ukrajini. Članice ostajajo pripravljene pomagati, dokler bo treba in kolikor bo treba,« je po zasedanju obrambnih ministrov povedal Borrell. Ob tem je poudaril, da ne gre zgolj za vojaško opremo, ampak tudi vodenje vojne, urjenje vojakov in vojaške strukture. Pojasnil je, da države članice že urijo ukrajinske vojake, a je treba zagotoviti večjo usklajenost teh naporov.
»Vse članice se strinjajo, da se sproži potrebne priprave za vzpostavitev vojaške podporne misije za Ukrajino,« je dejal visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko. Dodal je, da ne gre za odločitev, saj je bilo današnje zasedanje neformalne narave. Vendar pa so ministri podprli začetek priprav, da bi določili pravni in operativni vidik misije. Na podlagi tega bi lahko pripravili koncept kriznega upravljanja, ki pa bi omogočil dokončno odločitev o vzpostavitvi misije urjenja, je povedal Borrell. Zavzel se je za hitro in ambiciozno delovanje pri tem.
Ukrajinski minister za obrambo Oleksij Reznikov, ki je sodeloval prek videopovezave, je na srečanju po Borrellovih besedah predstavil seznam aktivnosti urjenja na različnih ravneh na kratki, srednji in dolgi rok. Pri nekaterih aktivnostih bi bilo bolje, če bi urjenje potekalo pod vodstvom misije EU, v okviru katere bi zbrali najboljše zmogljivosti posameznih držav članic, je prepričan Borrell. Pri tem je omenil urjenje vodstvenih struktur vojske, organizacijo logistike, zdravstveno oskrbo vojakov, pa tudi zaščito pred jedrskimi, biološkimi in kemičnimi grožnjami.
Z vojno v Ukrajini je povezana tudi razprava o skupnih nakupih orožja, s katerimi bi se okrepile tudi zmogljivosti evropske obrambne industrije. »Vsi ministri se zavedajo, da sprejemamo zgodovinska in konkretna dejanja, da bi se povečanje naložb za obrambo poznalo tudi v bolj učinkovitem trošenju. Ne gre namreč zgolj za to, da se troši več, ampak tudi bolje. Skupno naročanje opreme pa omogoča ravno to,« je menil visoki zunanjepolitični predstavnik EU.
Zasedanja v Pragi se je udeležil tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, ki je, kot so sporočili z Morsa, predlog glede morebitne nove vojaške podporne misije EU za Ukrajino pozdravil, hkrati pa poudaril, da sta pred sprejetjem odločitve potrebna »temeljit premislek in poglobljena razprava«.
Šarec je sicer napovedal nadaljevanje pomoči in podpore Ukrajini ter poudaril, da se Slovenija tudi v prihodnje zavezuje tesno sodelovati v okviru aktivnosti EU, Nata in Združenih narodov v podporo Ukrajini in tudi stabilnosti v regiji Zahodnega Balkana.
Slovenski minister je obenem izpostavil pomen stabilnosti in varnosti na Zahodnem Balkanu. Opozoril je na posledice vojne v Ukrajini za to regijo in se ob tem dotaknil operacije EU Althea v BiH, ki ji novembra poteče mandat. Operacija Althea s svojim mandatom ostaja eden izmed stebrov stabilnosti v regiji, zato moramo narediti vse, da regija ostane varna, je poudaril.
Ministri so poleg tega govorili še o analizi vrzeli v naložbah v obrambo, ki so jo pripravili v Bruslju, ter o zagotavljanju skupnega koherentnega pristopa za krepitev obrambne industrije držav članic. Šarec je ob tem izpostavil pomen komplementarnosti teh naporov z Natom ter sodelovanja srednjih in malih podjetij pri krepitvi obrambne industrije EU.
