Odbor za Auschwitz nemškemu pravosodju očita nemarnost in zamude
Preživeli taboriščniki in njihove organizacije ne morejo razumeti, da se nekateri procesi začenjajo šele 75 in več let po zločinih.
Odpri galerijo
Krematorij v taborišču smrti Auschwitz. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Mednarodni odbor za Auschwitz, ki povezuje preživele taboriščnike tega nacističnega taborišča smrti in njihove organizacije iz devetnajstih držav, je te dni nemškemu pravosodju očital desetletja nemarnosti in zamujenih priložnosti pri iskanju in preganjanju nacističnih zločincev, poroča danes nemški Spiegel.
»Preživeli taboriščniki, ki so zdaj vsi že zelo stari, so vse življenje čakali, da bodo zločinci odgovarjali za svoja dejanja. Da se to dogaja šele zdaj, je posledica desetletja trajajoče brezbrižnosti in nemarnosti pravosodja. To je pri iskanju in preganjanju nacističnih zločincev povsem odpovedalo,« je za nemško časopisje izjavil podpredsednik odbora Christoph Heubner.
Povod za kritiko sta bila dva sodna procesa, ki sta se pred nemškimi sodišči začela letos. Državno tožilstvo je na deželnem sodišču v Itzehoeju konec januarja vložilo obtožnico proti danes petindevetdesetletni nekdanji strojepiski in stenografki v nacističnem koncentracijskem taborišču Stutthof pri Gdansku, v začetku februarja pa se je pred deželnim sodiščem v Neuruppinu začel proces proti sto let staremu nekdanjemu pazniku v koncentracijskem taborišču Sachsenhausen pri Berlinu.
Oba procesa sta posledica novejše sodne prakse nemškega pravosodja, ki kaznivo dejanje pomoči pri zločinih v nacističnih koncentracijskih taboriščih pred in med drugo svetovno vojno očita tudi pisarniškemu in upravnemu osebju, takrat zaposlenemu v teh taboriščih, in tudi paznikom, ki neposredno niso sodelovali pri umorih. Za zločine je tako po tej praksi soodgovoren »vsakdo, ki je kakorkoli opravljal službo v kolesju morilskega stroja nemških uničevalnih taborišč«.
Petindevetdesetletna obtoženka v Itzehoeju, katere imena še niso objavili, je tako bila le stenografka in strojepiska poveljnika taborišča. Obtožnica ji očita, da je najodgovornejšemu v taborišču nudila pomoč pri sistematičnem pobijanju judovskih ujetnikov, poljskih partizanov in sovjetskih vojnih ujetnikov. V taborišču Stutthof je bilo med vojno okrog sto tisoč ujetnikov, približno petinšestdeset tisoč jih je umrlo zaradi bolezni, lakote in nasilja. Obtoženki bodo sodili po mladoletniški kazenski zakonodaji, saj je bila v času delovanja v taborišču mlajša od osemnajst let.
Stoletnik, ki mu bodo sodili v Neuruppinu, pa je bil med letoma 1942 in 1945 paznik v taborišču Sachsenhausen. Obtožnica mu očita, da je zavestno in po lastni volji pomagal pri umorih 3518 jetnikov.
»Za preživele taboriščnike je bizarno, da se ti procesi začenjajo šele zdaj, ko novi nacisti ponovno kličejo k sovraštvu in poveličujejo to, kar se je takrat dogajalo v koncentracijskih taboriščih,« je še komentiral Heubner.
»Preživeli taboriščniki, ki so zdaj vsi že zelo stari, so vse življenje čakali, da bodo zločinci odgovarjali za svoja dejanja. Da se to dogaja šele zdaj, je posledica desetletja trajajoče brezbrižnosti in nemarnosti pravosodja. To je pri iskanju in preganjanju nacističnih zločincev povsem odpovedalo,« je za nemško časopisje izjavil podpredsednik odbora Christoph Heubner.
Procesa proti stenografki in pazniku
Povod za kritiko sta bila dva sodna procesa, ki sta se pred nemškimi sodišči začela letos. Državno tožilstvo je na deželnem sodišču v Itzehoeju konec januarja vložilo obtožnico proti danes petindevetdesetletni nekdanji strojepiski in stenografki v nacističnem koncentracijskem taborišču Stutthof pri Gdansku, v začetku februarja pa se je pred deželnim sodiščem v Neuruppinu začel proces proti sto let staremu nekdanjemu pazniku v koncentracijskem taborišču Sachsenhausen pri Berlinu.
Bivše vzorčno nacistično koncentracijsko taborišče Sachsenhausen je zdaj muzej. FOTO: Museum Sachsenhausen
Oba procesa sta posledica novejše sodne prakse nemškega pravosodja, ki kaznivo dejanje pomoči pri zločinih v nacističnih koncentracijskih taboriščih pred in med drugo svetovno vojno očita tudi pisarniškemu in upravnemu osebju, takrat zaposlenemu v teh taboriščih, in tudi paznikom, ki neposredno niso sodelovali pri umorih. Za zločine je tako po tej praksi soodgovoren »vsakdo, ki je kakorkoli opravljal službo v kolesju morilskega stroja nemških uničevalnih taborišč«.
Bila je še mladoletna
Petindevetdesetletna obtoženka v Itzehoeju, katere imena še niso objavili, je tako bila le stenografka in strojepiska poveljnika taborišča. Obtožnica ji očita, da je najodgovornejšemu v taborišču nudila pomoč pri sistematičnem pobijanju judovskih ujetnikov, poljskih partizanov in sovjetskih vojnih ujetnikov. V taborišču Stutthof je bilo med vojno okrog sto tisoč ujetnikov, približno petinšestdeset tisoč jih je umrlo zaradi bolezni, lakote in nasilja. Obtoženki bodo sodili po mladoletniški kazenski zakonodaji, saj je bila v času delovanja v taborišču mlajša od osemnajst let.
Stoletnik, ki mu bodo sodili v Neuruppinu, pa je bil med letoma 1942 in 1945 paznik v taborišču Sachsenhausen. Obtožnica mu očita, da je zavestno in po lastni volji pomagal pri umorih 3518 jetnikov.
»Za preživele taboriščnike je bizarno, da se ti procesi začenjajo šele zdaj, ko novi nacisti ponovno kličejo k sovraštvu in poveličujejo to, kar se je takrat dogajalo v koncentracijskih taboriščih,« je še komentiral Heubner.
