Osebnost leta revije Time je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski
Ameriška revija Time je za osebnost leta 2022 imenovala ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je Ukrajince navdihnil k uporu proti uničujoči ruski invaziji ter si v vsem svetu prislužil priznanje za pogum.
44-letni nekdanji igralec in komik kljub toči bomb po 24. februarju ni zapustil prestolnice in je s svojimi nastopi iz Kijeva hrabril sodržavljane, razen če se ni odpravil spodbujat upor v drugih delih države ali po podporo v svetu. Na frontah Hersona je slavil vrnitev velikega dela zasedenih ozemelj in pri ameriški reviji so sklenili, da je uspeh Zelenskega kot vojaškega voditelja temeljil na dejstvu, da je pogum nalezljiv. »Naj ukrajinsko zgodbo opazujemo z upanjem ali strahom - in seveda še ni spisana do konca -, Zelenski je svet razvnel na način, kakršnega nismo videli desetletja,« je povedal odgovorni urednik Tima Edward Felsenthal.
Navdih, ki ga prinaša upor proti najhujši evropski vojni po drugi svetovni, so pri reviji Time poudarili tudi z odlikovanjem »duha Ukrajine«, priznanje pa si izrekli tudi več drugim osebnostim in gibanjem po svetu. Za herojke leta so razglasili ženske Irana, ki so se pogumno uprle krutemu zatiranju oblasti, estradne umetnice leta so dekleta južnokorejske skupine Blackpink. Inovator leta je Gregory Robinson iz teleskopa Jamesa Webba ameriške Nase, ikona leta Michelle Yeoh, atlet leta Aaron Judge.
Največja zvezda revije Time – in zvezda mnogih drugih po vsem svetu – pa je ukrajinski predsednik Zelenski. »Iz predsednikovega urada so klicali v soboto zvečer: bodite pripravljeni za pot naslednji dan in s seboj vzemite zobno ščetko,« je Timov Simon Shuster poročal o svojem spremljanju ukrajinskega voditelja v Herson le nekaj dni po ruskem umiku. Varnostniki so predsednika pozivali, naj počaka, saj so Rusi uničili infrastrukturo ter za seboj pustili mine in provokatorje, ki morda ne bi oklevali pred napadom na simbol ukrajinskega upora.
Ruski cilj je že od vsega začetka vojne uboj ali zajetje Zelenskega, da bi tako obglavili vlado, zakaj iti, je spraševal novinar. »Gre za ljudi,« je odgovoril slavljenec revije Time. Devet mesecev so živeli pod zasedbo brez luči, brez vsega in evforije po vrnitvi v Ukrajino bo kmalu konec, vračanje v običajno stanje bo težko, Zelenski je videl kot svojo dolžnost, da gre tja in jim pokaže podporo: »Mogoče jim bo dalo vzgona za nekaj dni.«
Ukrajinski predsednik Zelenski upora proti agresorju seveda ne bi mogel voditi sam, ves čas je lahko računal in še računa na pomoč ameriške Bele hiše v denarju in orožju, pa čeprav ne za ofenzivne napade na rusko ozemlje. Demokratski predsednik Joe Biden noče tvegati jedrske vojne, s katero je že grozil ruski predsednik Vladimir Putin, vsekakor pa se je odločneje postavil na stran Ukrajine od nekaterih evropskih voditeljev, ki včasih dajejo vtis, da bolj kot na žrtev mislijo na napadalca. Francoski predsednik Emmanuel Macron je tako v Washingtonu govoril o »bistvenih« varnostnih garancijah Zahoda Rusiji kot delu prihodnjih mirovnih pogajanj, o nujnosti pripravljenosti Kremlja za vrnitev k mirovni ureditvi je razpravljal nemški kancler Olaf Scholz. Osrednja evropska gospodarska sila niti sredi najhujše vojne na celini v osmih desetletjih še ne namenja dveh bruto domačega proizvoda za obrambo.
