Sto dni Trumpove kontrarevolucije

V novejši zgodovini ZDA še noben predsednik ni tako razburjal domače in tuje javnosti kot Donald Trump, ki slavi sto dni od ponovnega bivanja v Beli hiši. Vse norme političnega vedenja demokratičnega Zahoda je prekršil že z govorjenjem o nakupu Grenlandije in pridružitvi Kanade kot 51. zvezne države ZDA, zavezniki iz Nata pa spoznavajo, da se ne morejo več zanesti na državo, ki je bila zagotovilo zahodnega miru ter blaginje po drugi svetovni vojni in po hladni vojni. Tudi njim zvišuje kazenske carine.

Tega pa 45. in 47. predsednik ne počne zaradi moči ZDA, ampak zaradi šibkosti. Američani so v preteklih desetletjih izgubili več milijonov industrijskih delovnih mest in se do vratu zadolžili, Kitajska se je z nepravično trgovino okrepila v drugo najmočnejšo gospodarsko in vojaško silo sveta. Že Trumpov demokratski predhodnik Joe Biden je bil izvoljen kot sredinski politik, ki naj bi državo vrnil v pravo smer. A je krmilo prepustil skrajno levim silam, ki so z draginjo in prebujenstvom še bolj razdelile Američane.

Trump je končal priseljevanje več milijonov ljudi, s katerim so si demokrati očitno hoteli okrepiti volilno bazo, in obračunava z razpredeno državno upravo. Med skoraj gverilskim bojem na volitvah poraženih demokratov, ki se opirajo predvsem na sodstvo, je na obzorju spopad za šolstvo, medije in celo za razumevanje različnih vej ameriške oblasti.

Demokrati upajo na železno pravilo ameriške politike, ki stranki zunaj Bele hiše obeta zmago na prvih naslednjih kongresnih volitvah. Sto dni po ponovni selitvi v Belo hišo Trump še ni odpravil draginje, industrija se še ni vrnila v zadostnem obsegu in predsedniku se priljubljenost zmanjšuje. In seveda, vojne v Ukrajini še ni konec.

Republikanski del kongresa šele sprejema »veliki čudoviti« proračun, ki naj bi v slogu Ronalda Reagana za dolgo uveljavil konservativna načela. Liberalizacija energetike, davčne politike in drugega mora šele pokazati rezultate. Trump pa ne glede na kritike tudi verjame, da nima česa izgubiti, prav tako ne ZDA in z njimi ves Zahod: če se ne bodo dvignili sami, bodo zmagale avtokracije. Ameriški potresi se bodo nadaljevali in popotresni sunki bodo še naprej odmevali po vsej zemeljski obli.