Američani prepričani, da sta Moskvo zadeli ukrajinski raketi
22.10 Ukrajinska znamka s križarko Moskva postala zbirateljski hit
O ruski raketni križarki Moskva, katere potop predstavlja največjo vojno izgubo ruske mornarice po drugi svetovni vojni, zadnja dva dneva pišejo vsi svetovni mediji, sicer pa je bila vpletena tudi v novico, ki je obšla svet že ob začetku ruske invazije na Ukrajino. Ravno s križarke Moskva so ukrajinske vojake na Kačjem otoku pozvali k predaji in v odgovor dobili znani: »Ruska vojna ladja, j... se!«
Incident je hitro postal eden simbolov ukrajinskega odpora in ukrajinska pošta se je odločila na to temo izdati znamko. Prejšnji mesec je razpisala natečaj za njeno oblikovanje, med okoli 500 predlogi je zmagal predlog Borisa Groha iz Lvova z upodobitvijo ukrajinskega vojaka, ki se na Moskvo obrača z nespodobno gesto roke. Znamka je postala hit in četudi je natisnjena v nakladi milijon primerkov, je bilo potrebno danes, po potopu Moskve, na osrednji pošti v Kijevu nanjo čakati v vrsti več ur.
»Želeli smo jih natisniti več, a je bombni napad sinoči v Kijevu vplival na delo tovarne in nismo uspeli natisniti potrebne količine,« je za agencijo AFP povedal ukrajinski poštni uradnik Igor Smeljanski.
19.18 Rusija naj bi v Ukrajini prvič uporabila nadzvočne bombnike
Po navedbah ukrajinske vlade je Rusija od začetka invazije prvič uporabila nadzvočne bombnike v napadu na oblegano pristaniško mesto Mariupolj. Bombe naj bi odvrgli z bombnikov dolgega dosega Tu-22M3 na mesto, ki ga ruske sile zaenkrat še niso zavzele, je danes v Kijevu povedal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Oleksander Motuzjanik.
V Mariupolju naj bi se še naprej nadaljevali siloviti spopadi, ruskim silam pa zaenkrat ni uspelo popolnoma zavzeti mesta, je dodal Motuzjanik in pri tem pohvalil taktike, ki si jih poslužujejo ukrajinski vojaki, poroča španska tiskovna agencija EFE. »Ruska vojska nenehno pošilja dodatne enote za napad na mesto, za zdaj pa aktivni boji potekajo v bližini tovarne Iljič in na območju pristanišča,« je še dodal.
Medtem pa ruske sile trdijo, da že več dni popolnoma nadzirajo pristanišče, nedavno pa naj bi prevzeli nadzor tudi nad jeklarno, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Mariupolj je sicer že več tednov obkoljen z ruskimi vojaki in borci proruskih separatistov. Mesto je v veliki meri uničeno, Ameriški inštitut za vojne raziskave (ISW) pa predvideva, da bo strateško pomembno mesto verjetno zavzeto prihodnji teden.
18.36 Rusija namerava izgnati 18 diplomatov EU
Ruske oblasti so danes sporočile, da je bilo 18 diplomatov misije EU v Rusiji razglašenih za »persono non grato« in bodo v kratkem morali zapustiti državo. Kot so dodale, so o odločitvi že obvestili veleposlanika EU v Rusiji Markusa Edererja. Hkrati so Bruselj obtožile, da je odgovoren za uničevanje dvostranskega dialoga in sodelovanja, ki je nastajalo desetletja.
EU se je na odločitev Rusije že odzvala in jo označila za neupravičeno. Tiskovni predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko EU Peter Stano je v izjavi zapisal, da EU obžaluje neutemeljeno odločitev Rusije o izgonu diplomatov, saj da so zadevni diplomati EU vestno opravljali svoje naloge v okviru dunajske konvencije o diplomatskih odnosih in ob njenem doslednem spoštovanju.
Prav tako je dodal, da za odločitev ruskih oblasti ne vidi nobenega razloga, razen tega, da gre za čisti povračilni ukrep, Rusija pa da bo s svojim ravnanjem še poglobila svojo mednarodno izolacijo. Ruske oblasti so ukrep sprejele po tem, ko je EU 5. aprila 19 ruskih diplomatov prav tako razglasila za t. i. nezaželene osebe in odredila, da morajo zapustiti unijo.
18.26 V ZDA menijo, da je križarko Moskva potopil ukrajinski napad
V ZDA so sprejeli prepričanje, da sta raketno križarko Moskva, vodilno ladjo ruske črnomorske flote, zadeli dve ukrajinski raketi tipa neptun, je, sicer pod pogojem anonimnosti, po poročanju Reutersa danes izjavil visok ameriški predstavnik Pentagona. ZDA menijo tudi, da je napad povzročil žrtve med ruskimi vojaki, čeprav njihovo število ni znano.
Rusko obrambno ministrstvo je sicer včeraj ob potrditvi potopitve Moskve navedlo, da je bila ta posledica eksplozije, požara in tudi nevihtnega vremena. Nasprotno so Ukrajinci trdili, da je bil potop posledica njihovega raketnega napada na križarko z obale.
Ameriški mediji poročajo tudi o ruski diplomatski noti Washingtonu, naj neha pošiljati orožje Ukrajincem. »ZDA in njene zaveznike pozivamo, naj takoj prenehajo z neodgovorno militarizacijo Ukrajine, ki zajema nepredvidljive posledice za regionalno in mednarodno varnost,« piše v noti, ki jo med drugimi objavlja Washington Post.
18.15 Rusko sodišče odredilo pripor uredniku novičarskega portala v Sibiriji
Rusko sodišče je po poročanju AFP odredilo predobravnavni pripor uredniku medija na območju Sibirije, in sicer zaradi objave, da je enajst pripadnikov policije zavrnilo pridružitev vojaški akciji v Ukrajini. Preiskovalni odbor, ki preiskuje primere kršitve nove Putinove medijske zakonodaje, je objavil, da je glavni urednik spletne strani z novicami v sibirski regiji Hakasija pristal v preiskovalnem priporu zaradi širjenja »namenoma lažnih informacij«. V primeru obsodbe mu grozi do 10 let zapora.
Preiskovalni odbor je objavil še, da so preiskovalci na začetku tega tedna vdrli v njegovo stanovanje in zasegli 15.000 dolarjev ter več kot 1200 evrov gotovine. Imena urednika niso objavili, a domnevajo, da je to Mihail Afanasjev, urednik novičarskega spletnega mesta Novy Fokus (Novi fokus) v Hakasiji.
17.17 Ruske sile so raketirale tovarno izstrelkov v Kijevu
Ruske sile so v odgovor na potopitev ruske križarke Moskva v Črnem morju napadle vojaško tovarno blizu Kijeva, ki proizvaja rakete, s katerimi so potopili 186 metrov dolgo ladjo, poroča AFP. Delavnice in upravna stavba državne družbe Ukroboronprom, mi proizvaja rakete Neptun, blizu mednarodnega letališča so v nočnem napadu resno poškodovali.
»Pet zadetkov je bilo. Mojega zaposlenega, ki je bil v pisarni, je ob ekploziji vrglo po tleh,« je AFP povedal Andrei Sizov, 47-leetni lastnik bližnjega lesnopredelovalnega podjetja. »Vračajo nam za uničenje Moskve,« je dodal. To je bil prvi večji ruski napad v okolici Kijeva v preteklih dveh tednih.
16.41 Finska bo »zelo verjetno« zaprosila za članstvo v Natu
Finska ministrica za evropske zadeve Tytti Tuppurainen je danes dejala, da je »zelo verjetno«, da bo Finska zaprosila za članstvo v Natu. Rusija je medtem danes še enkrat posvarila pred »posledicami«, če bi se Finska in Švedska pridružili vojaškemu zavezništvu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»V tem trenutku lahko rečem, da je to zelo verjetno, vendar odločitev še ni sprejeta,« je danes dodala finska ministrica Tuppurainenova. »Zdi se, da so se prebivalci Finske že odločili in da velika večina podpira članstvo v Natu,« je povedala za britanski Sky News.
Ruska invazija na Ukrajino je na Finskem in Švedskem povzročila preobrat v javnem in političnem mnenju glede dolgoletne politike vojaške nevtralnosti. Finska premierka Sanna Marin je v sredo dejala, da se bodo »v nekaj tednih« odločili, če bo Finska zaprosila za članstvo v Natu, o pridružitvi pa razpravlja tudi Švedska.
15.00 Iz Ukrajine pobegnilo skoraj pet milijonov ljudi
Po podatkih visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je od začetka ruske invazije 24. februarja iz Ukrajine zbežalo 4.796.245 milijonov Ukrajincev. Pri tem Mednarodna organizacija za migracije (IOM) dodaja, da je državo zapustilo tudi 215.000 tujih državljanov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
UNHCR je že v četrtek opozoril, da ženske in otroci predstavljajo 90 odstotkov vseh ukrajinskih beguncev, medtem ko morajo moški med 18. in 60. letom ostati v Ukrajini, saj morajo biti na voljo za vpoklic v vojsko. Svoje domove je prav tako moralo zapustiti skoraj dve tretjini mladoletnih prebivalcev Ukrajine. Pri tem IOM dodaja, da je znotraj države razseljenih 7,1 milijona ljudi.
Približno 60 odstotkov vseh ukrajinskih beguncev se je zateklo na Poljsko, približno 2,7 milijona. Skoraj 717.000 Ukrajincev je zbežalo v Romunijo, še okoli 440.000 na Madžarsko, 417.650 v Moldavijo ter 326.000 na Slovaško. Okrog 471.000 Ukrajincev je zbežalo tudi v Rusijo, v Belorusijo pa je vstopilo okoli 22.500 ukrajinskih beguncev.
14.38 Ruski regulator blokiral še dostop do spletnega portala Moscow Times
Ruski medijski regulator Roskomnadzor je danes blokiral rusko spletno stran neodvisnega časopisa The Moscow Times zaradi poročanja o Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po novem je blokirana tudi spletna stran francoske radijske postaje RFI.
Časnik The Moscow Times, katerega izvirno angleško različico je leta 1992 ustanovil nizozemski podjetnik Derk Sauer, je sporočil, da je bil njegov ruski servis onemogočen, ker naj bi po mnenju oblasti lažno poročal o policistih, ki se nočejo boriti v Ukrajini. Iz podatkovne zbirke spletnih strani z omejitvami, ki jo je objavil državni medijski nadzornik Roskomnadzor, izhaja, da je bilo spletno mesto blokirano na podlagi odredbe, ki jo je v torek izdalo generalno tožilstvo. Spletna stran publikacije v angleškem jeziku za zdaj še ni blokirana.
Ruski medijski nadzorni organ Roskomnadzor je danes blokiral dostop tudi do spletne strani francoske radijske postaje RFI, češ da je ta kršila zakon o prepovedi širjenja lažnih ali ekstremističnih informacij.
14.15 Litva v Ukrajino pošilja 24-člansko ekipo zdravstvenih delavcev
V Ukrajino bosta danes odpotovali dve ekipi zdravstvenih delavcev iz Litve, ki ju skupaj sestavlja osem zdravnikov in 16 medicinskih sester. Litovski zdravniki bodo na prošnjo ukrajinske vlade dva tedna delali v ukrajinskih bolnišnicah, s seboj pa bodo pripeljali tudi medicinsko opremo, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Prejeli smo prošnjo za napotitev anesteziologov, ortopedov, travmatologov in kirurgov. Z drugimi besedami, najbolj potrebna je pomoč pri izvajanju operacij ter zdravljenju hudih travm in poškodb,« je dejal predstavnik litovskega ministrstva za zdravje.
Vse osebje se je moralo pred odhodom udeležiti tudi usposabljanja, ki ga je organizirala litovska vojska. Kot je po navedbah nemške tiskovne agencije DPA še povedal predstavnik ministrstva, se je na ukrajinsko prošnjo prostovoljno odzvalo več kot 300 zdravnikov.
14.05 Male sirote bodo konec vojne počakale v Sloveniji
Predvidoma v prihodnjih desetih dneh bo Slovenija sprejela 20 otrok, za katere so v Ukrajini skrbeli v sirotišnici v Lugansku, spremljalo jih bo 18 zaposlenih v ustanovi in njihovih otrok. Nastanjeni bodo v vasi Slavina blizu Postojne, spremljevalci pa v postojnskem dijaškem domu. Otroci bodo tukaj začasno in se bodo po preklicu vojnega stanja v Ukrajini vrnili v domovino. Ker se že pojavljajo vprašanja, pristojni pojasnjujejo, da rejništva in posvojitve niso mogoče. B. H.
13.10 V napadu na evakuacijski konvoj na vzhodu Ukrajine ubitih več civilistov
V ruskem napadu na avtobuse, ki so prevažali civiliste iz razdejanega vzhoda države, je bilo v četrtek ubitih sedem ljudi, 27 pa ranjenih, so danes sporočile ukrajinske oblasti. Pri tem so za danes napovedale vzpostavitev devetih evakuacijskih koridorjev na vzhodu države, poročajo tuje tiskovne agencije.
»14. aprila so ruski vojaki streljali na evakuacijske avtobuse s civilisti v vasi Borova blizu mesta Izjum. Po zadnjih podatkih je umrlo sedem ljudi, še 27 je bilo ranjenih,« je v izjavi na družbenih omrežjih zapisal urad ukrajinskega generalnega tožilca.
Ukrajina je medtem za danes napovedala vzpostavitev devetih evakuacijskih koridorjev na vzhodu države, o katerih naj bi se dogovorila tudi z rusko vojsko, navaja nemška tiskovna agencija DPA.
Po besedah predstavnikov Mednarodnega odbora Rdečega križa, ki pomaga pri vzpostavljanju evakuacijskih poti, so ti humanitarni koridorji pogosto načelno dogovorjeni, v praksi pa jih je veliko težje uresničiti, poroča britanski BBC.
V regijah Doneck in Zaporožje so dogovorjene poti iz Mariupolja, Berdjanska in Energodarja, je na telegramu sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Evakuacijske koridorje naj bi vzpostavili tudi v regiji Lugansk. Civilisti iz mest Severodoneck, Lisičansk, Popasna, Hirske in Rubižne bodo lahko prišli v Bakmut v sosednji regiji Doneck, če bodo Rusi spoštovali prekinitev ognja, je dejala.
Ukrajinske oblasti še naprej pozivajo civiliste na jugu države in v regiji Donbas na vzhodu, naj se pred napovedano obsežno rusko ofenzivo na ta območja čim prej umaknejo proti zahodu države.
Po podatkih ZN je od začetka vojne konec februarja državo zapustilo več kot 4,7 milijona Ukrajincev. Več kot sedem milijonov jih je razseljenih znotraj Ukrajine.
11.50 Status začasne zaščite doslej priznan okoli 1200 Ukrajincem v Sloveniji
V Sloveniji je bilo doslej opravljenih 18.415 registracij ukrajinskih beguncev, a jih je pri nas prijavljenih 4718, saj jih večina le prečka našo državo. Status začasne zaščite jih ima trenutno 1225. Od teh jih je vlogo za pomoč urada za oskrbo in integracijo migrantov oddalo 198, odobritev pa dočakalo 43, kažejo sicer neuradni podatki.
Direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj je v današnji izjavi za novinarje v Ljubljani potrdila, da je po podatkih policije v Sloveniji trenutno prijavljenih okoli 5000 državljanov Ukrajine, pri tem pa dodala, da se nekateri tudi že vračajo domov.
V nastanitvene centre po njenih besedah povprečno na novo sprejmejo okoli deset oseb na dan. Trenutno naj bi bilo v Logatcu nameščenih 325 ukrajinskih beguncev, na Debelem Rtiču 95, v Integracijski hiši Maribor pa deset.
V Sloveniji je 10. marca začel veljati zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki je uvedel začasno zaščito za osebe, ki so po 24. februarju, ko je Rusija napadla Ukrajino, zbežale iz države. Begunci lahko skladno s tem zakonom pri nas zaprosijo za začasno zaščito.
Štrukljeva je danes pojasnila, da je ta status v Sloveniji doslej pridobilo nekaj več kot tisoč državljanov in da so v uradu prejeli 198 vlog za pomoč. Če oseba biva na zasebnem naslovu in nima lastnih sredstev, lahko namreč pri uradu zaprosi za denarno pomoč za zasebno nastanitev ter denarno pomoč, namenjeno za preživetje.
Popolnih vlog, na podlagi katerih so lahko v uradu priznali eno od oblik denarne pomoči, je bilo po besedah Štrukljeve okoli 40, preostale pa so poslali v dopolnitev in jih bodo rešili takoj, ko bodo prejeli manjkajoče dokumente. Manjkajo namreč menda tudi podatki, kot sta davčna številka in enotna matična številka občana (EMŠO).
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so za STA sporočili, da je na današnji dan v 188 osnovnih šol po vsej Sloveniji vključenih 578 begunskih otrok iz Ukrajine, v 30 vrtcih pa jih je 52. Največ ukrajinskih otrok je v osnovne šole vključenih v osrednjeslovenski regiji (208), sledijo podravska (86), obalno-kraška (56), gorenjska in savinjska regija (po 49).
10.30 Rusija zagrozila z okrepitvijo napadov na Kijev
Ruska vojska je danes sporočila, da je uničila tovarno raketnih sistemov na obrobju Kijeva. Pri tem je zagrozila, da bo okrepila napade na tarče v ukrajinski prestolnici in njeni okolici kot odgovor na napade ukrajinskih sil na rusko ozemlje v bližini meje z Ukrajino, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Število in obseg raketnih napadov na objekte v Kijevu se bosta povečala kot odgovor na vse teroristične napade in sabotaže, ki jih na ruskem ozemlju izvaja nacionalistični režim v Kijevu,« je sporočil predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.
Sporočil je tudi, da je ruska vojska uničila tovarno Vizar na obrobju Kijeva, v kateri so bile delavnice za proizvodnjo in popravilo raketnih sistemov zemlja-zrak dolgega in srednjega dosega, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Ruska vojska je po besedah Konašenkova danes zavzela železarno Iljič v Mariupolju. »Ruske enote in enote ljudske milice republike Doneck so po ofenzivni operaciji v Mariupolju v celoti osvobodile železarno iz rok ukrajinskih nacionalistov,« je dejal. Ukrajinska stran tega ni potrdila.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo tudi, da so njihove strateške zračne sile v raketnem napadu nedaleč od mesta Harkov na vzhodu Ukrajine »likvidirale skupino 30 plačancev poljskega zasebnega vojaškega podjetja,« poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Konašenkov je sporočil tudi, da so ruski sistemi za zračno obrambo sestrelili ukrajinski helikopter Mi-8, s katerim so ukrajinske sile v četrtek domnevno napadle naselje Klimovo v ruski regiji Brjansk.
Guverner regije je v četrtek sporočil, da so ukrajinske oborožene sile streljale na Klimovo, predstavnik ruskega ministrstva za zdravje pa je dejal, da je bilo v napadu ranjenih sedem ljudi. O zračnih napadih ukrajinskih sil so v četrtek poročali tudi v regiji Belgorod na jugu Rusije.
Ruska vojska je sicer že v sredo zvečer zagrozila, da bo bombardirala ukrajinske poveljniške centre v Kijevu in drugih delih države, če bodo ukrajinske sile še naprej napadale rusko ozemlje.
8.40 V Hersonu obe strani izmenjali ujetnike
Po podatkih ukrajinskih oboroženih sil so v regiji Herson na jugu Ukrajine izmenjali ruske in ukrajinske ujetnike. BBC povzema zapise z družbenih omrežij, da so štiri ruske ujetnike po intenzivnih pogajanjih zamenjali za pet ukrajinskih vojakov v vasi Posad-Pokrovske.
Rusija je prevzela nadzor nad Hersonom že na začetku vojne, vendar si je Ukrajina po poročilih, ki jih je objavil Pentagon pred nekaj tedni, pridobila nekaj svojega ozemlja.
7.30 Zelenski se je Ukrajincem zahvalil za 50 dni upora proti ruski invaziji
Spopadi na vzhodu Ukrajine se stopnjujejo, v Kijevu pa je davi odjeknilo več eksplozij. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v četrtek zvečer ukrajinskemu ljudstvu zahvalil za 50 dni upora proti napadu Rusije in poudaril, da je jasno, da je glavni cilj ruske invazije Donbas, ki ga želi Rusija uničiti, poročajo agencije.
»50 dni naše obrambe je dosežek. Dosežek milijonov Ukrajincev,« je poudaril Zelenski v rednem nočnem videonagovoru, ki ga je objavil na telegramu. Kot je dejal, se spominja prvega dne ruske invazije na Ukrajino. »Milo rečeno, nihče ni bil prepričan, da bomo preživeli,« je dejal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Mnogi so mu svetovali, naj zapusti državo, je nadaljeval Zelenski. Svetovali so, naj se predajo tiraniji, a Ukrajincev niso poznali in niso vedeli, kako pogumni so in koliko cenijo svobodo, da živijo tako, kot hočejo, je dodal in se zahvalil tudi vsem podpornikom Ukrajine.
Medtem se spopadi na vzhodu Ukrajine krepijo. V številnih mestih v regijah Lugansk in Zaporožje so se davi oglasile sirene, ki opozarjajo pred zračnimi napadi. Močne eksplozije so danes zgodaj zjutraj odjeknile tako v Kijevu kot v številnih drugih mestih v Ukrajini, med drugim v Hersonu in Harkovu.
Po ukrajinskih informacijah poskušajo ruske enote zavzeti mesti Popasna in Rubišne v regiji Lugansk na vzhodu Ukrajine. Vendar niso bili uspešni, navaja ukrajinski generalštab v današnjem poročilu, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Kijev v prihodnjih dneh pričakuje večjo ofenzivo ruskih enot na vzhodu države. Moskva že nekaj dni povečuje število svojih vojakov na tem območju.
V zadnjih 24 urah so ukrajinske enote napade odbile na osmih mestih v regijah Lugansk in Doneck, pri čemer so uničili več ruskih tankov in topniški sistem, je zapisano v poročilu generalštaba.
Prek humanitarnih koridorjev je v četrtek iz obleganih ukrajinskih mest uspelo pobegniti 2550 civilistom, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. V Zaporožje na jugu države je prispelo 2300 ljudi, od tega 290 prebivalcev Mariupolja, je dejala.
7.05 V Harkovu najmanj 503 mrtvi civilisti
Guverner ukrajinske regije Harkov Oleg Sinegubov pravi, da so tam od začetka ruske invazije 24. februarja umrli najmanj 503 civilisti in da je med mrtvimi 24 otrok.
»To je nedolžno civilno prebivalstvo, ne bomo jim odpustili nobenega življenja,« je njegove besede povzel BBC, ki pa ni mogel neodvisno preveriti števila smrtnih žrtev.
»V zadnjih 24 urah je bilo v tej regiji izvedenih 34 zračnih napadov, v katerih je bil en človek ubit, osem pa ranjenih,« je še dejal Sinegubov.
Harkov, ki je od ruske meje oddaljen zgolj štirideset kilometrov, je imel pred začetkom vojne 1,5 milijona prebivalcev. V nasprotju z nekaterimi drugimi deli Ukrajine, kjer so bili spopadi prekinjeni, potem ko se je Rusija osredotočila na Donbas, v Harkovu še niso odložili orožja.
7.00 Ukrajina za pomanjkanje hrane krivi Rusijo
V Ukrajini je pomanjkanje hrane čedalje hujše, saj ruske vojne ladje blokirajo ukrajinska pristanišča in trgovino v Črnem morju, je dejal namestnik ukrajinskega ministra za gospodarstvo Taras Kačka.
Kačka se je na družbenih omrežjih skliceval na izjavo generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, da bo petina svetovnega prebivalstva zaradi vojne v Ukrajini doživela lakoto.
Povedal je, da ruske ladje, ki streljajo na komercialna plovila, preprečujejo Ukrajini izvoz koruze, pšenice in rastlinskega olja, njegove besede povzema BBC.
6.45 Pentagon: Izguba vojne ladje Moskva za Rusijo velik udarec
Izguba raketne križarke Moskva, ki je v četrtek potonila, je velik udarec za rusko floto v Črnem morju, je za televizijo CNN ocenil tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. Rusija trdi, da je ladja potonila zaradi poškodbe trupla pri eksploziji, ki se je zgodila zaradi požara, po navedbah Kijeva pa so jo zadele ukrajinske rakete.
Moskva, vodilna ladja ruske flote v Črnem morju, je bila ključni del ruskih prizadevanj za mornariško prevlado v Črnem morju, njena izguba pa bo imela posledice za ruske zmogljivosti, je dejal Kirby.
Pri tem ni mogel z gotovostjo potrditi, kaj se je res zgodilo z ladjo. »Ukrajinske trditve ne moremo zavrniti, saj je dovolj verjetno, da so jo res zadeli z raketo vrste neptun,« je dejal.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem rednem večernem nagovoru državljanom raketne križarke ni izrecno omenjal, dejal pa je, da so ukrajinski branilci pokazali, da lahko ruske ladje odplujejo, čeprav na dno morja.
Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je ladja potonila v neurju, ko so jo vlekli v pristanišče. Na krovu Moskve je bilo 16 vodljivih raketnih izstrelkov dolgega dosega in ti zdaj ne bodo leteli na ukrajinska mesta. Gre za križarko, ki je ob začetku invazije na Ukrajino zahtevala predajo ukrajinskih sil na Kačjem otoku.
Potopitev ladje predstavlja nov udarec Rusiji, ki je računala, da bo v Ukrajini svoje cilje dosegla v nekaj dneh, zdaj pa vojna traja že osem tednov, Rusi pa so morali odnehati od poskusa osvojitve Kijeva.
Za Ukrajince je to legendarni trenutek upora Rusom, ki jim daje krila v obrambi. Potopitev Moskve je obliž na rano ob dogodkih v Mauripolju, kjer naj bi se po navedbah Rusije predalo več kot tisoč vojakov. Ukrajinci trdijo, da se bitka za Mauripolj, kjer je ujetih okrog 100.000 civilistov, nadaljuje.
