Plenković pozval Slovenijo k dvostranskim pogajanjem

Andrej Plenković je ocenil, da je odločitev Sodišča EU zmaga argumentov. Oglasila se je tudi Kolinda Grabar-Kitarović.
Fotografija: Andrej Plenković: »Znova pozivam Slovenijo k dialogu in dvostranskim pogajanjem, da bi prišli do obojestransko sprejemljive in trajne rešitve vprašanja o meji.« FOTO: Cropix
Odpri galerijo
Andrej Plenković: »Znova pozivam Slovenijo k dialogu in dvostranskim pogajanjem, da bi prišli do obojestransko sprejemljive in trajne rešitve vprašanja o meji.« FOTO: Cropix

Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je ocenil, da je današnja odločitev Sodišča Evropske unije v Luxembourgu zmaga argumentov, ki jih je Hrvaška predstavila na sodišču. Pri tem je znova pozval Slovenijo k dvostranskim pogajanjem za obojestransko sprejemljivo rešitev spora o meji.

»Današnja sodba Sodišča Evropske unije, ki se je razglasilo za nepristojno za odločanje v postopku, ki ga je Slovenija sprožila proti Hrvaški, je zmaga hrvaških argumentov, ki smo jih izpostavili v ugovoru o pristojnosti,« je zapisal Plenković v prvem tvitu.
»Zato znova pozivam Slovenijo k dialogu in dvostranskim pogajanjem, da bi prišli do obojestransko sprejemljive in trajne rešitve vprašanja o meji,« je dodal.



Pričakovati je, da bo hrvaški premier odločitev Sodišča EU komentiral tudi pred novinarji.
 

Grabar-Kitarović: Skrajni čas je, da se Slovenija vrne k dialogu


Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović se je na današnjo odločitev Sodišča EU odzvala na Twitterju. »Skrajni čas je, da se Slovenija vrne k dialogu s Hrvaško in da državi to vprašanje rešita dvostransko v dobri veri,« je tvitnila Grabar-Kitarovićeva, ki bo petletni predsedniški mandat sklenila 18. februarja.



Pred tem je že predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković vnovič pozval Slovenijo k dvostranskim pogajanjem, ki bi privedla k za obe strani sprejemljivi rešitvi spora o meji. Ocenil je, da je današnja odločitev Sodišča Evropske unije v Luxembourgu zmaga argumentov, ki jih je Hrvaška predstavila na sodišču.
 

Jadranka Kosor: Odločitev pričakovana


Odločitev Sodišča EU je bila pričakovana, treba pa je nadaljevati z iskanjem rešitve, je danes ocenila bivša hrvaška premierka Jadranka Kosor. Večina hrvaških politikov meni, da je spor o meji treba rešiti dvostransko.

Odločitev sodišča je bila pričakovana. Kot dobri sosedje, ki bodo vedno živeli drug ob drugem, moramo rešitev iskati naprej, je na Twitterju zapisala Kosorjeva, ki je v imenu hrvaške vlade podpisala arbitražni sporazum s Slovenijo leta 2009.



Predsednik hrvaškega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko in nekdanji hrvaški zunanji minister Miro Kovač (HDZ) je danes pred novinarji v saboru ocenil, da je treba doseči vsaj sporazum o upravljanju Piranskega zaliva v prid državljanov. Tako kot med mandatom šefa hrvaške diplomacije je tudi danes kot dober primer dobrososedskega reševanja spora o meji omenil vprašanje dela meje med Nemčijo in Nizozemsko.

Tudi poslanka hrvaške opozicijske stranke Državljansko-liberalna zveza (Glas) in nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je danes novinarjem v saboru dejala, da bi bilo spor možno rešiti, če bi dejstvom iz arbitražne razsodbe dodali sporazum o regulaciji ribarjenja v Piranskem zalivu ter sklenili spor v zadovoljstvo obeh strani.

Kot je dodala, je umik Hrvaške iz arbitražnega postopka vplival tudi na končni izid arbitraže, »ki ni idealen, a je sprejemljiv za obe strani«. Tako kot hrvaški državni vrh tudi Pusićeva meni, da je napočil čas, da Hrvaška in Slovenija kot odgovorni in normalni sosednji državi končno rešita spor.

Bivši namestnik Pusićeve na zunanjem ministrstvu in poslanec SDP Joško Klisović je spomnil, da arbitražna sodba kot pravni akt za Hrvaško ne velja po soglasni odločitvi vseh političnih strank v hrvaškem saboru o izstopu države iz arbitražnega sporazuma leta 2015.

Pojasnil je, da v SDP vidijo dva načina za rešitev spora. Eden je, da bi obdržali obstoječe stanje meja in vse zadeve, ki se dotikajo življenja ob meji uredili s posebnimi sporazumi, upoštevajoč tudi pravni red EU. Drugi pa bi bil, da bi vsebina arbitražne sodbe postala temelj za začetek pogovorov med državama, ki bi pripeljali do dogovora in njegove ratifikacije v obeh parlamentih.

Komentarji: