Velika Britanija uvedla sankcije zaradi naselbin na Zahodnem bregu
Velika Britanija je danes napovedala sankcije proti štirim judovskim naseljencem, ki jih obtožuje kršenja človekovih pravic Palestincev na Zahodnem bregu. Britanski zunanji minister David Cameron je pri tem še pozval Izrael, naj učinkoviteje ukrepa proti nasilju, ki ga naseljenci izvajajo nad Palestinci.
Cameron je bil danes kritičen do naseljencev, ki grozijo Palestincem tudi s strelnim orožjem in jih silijo, da zapustijo območja, ki so njihova. »Ekstremistični naseljenci z napadi na palestinske civiliste ogrožajo varnost in stabilnost Izraelcev in Palestincev,« je dodal.
Ob tem je pozval vlado k ukrepanju proti nasilju. »Prepogosto se dogaja, da se dajejo in sprejemajo zaveze, ki pa se ne izvajajo,« je bil kritičen do dejanj izraelske vlade.
Na seznam sankcioniranih so danes dodali Mošeja Šarvita, Jinona Levija, Zvija Bara Josefa in Elija Federmana. Očitajo jim, da so med drugim grozili palestinskim družinam, tudi s strelnim orožjem, in uničevali lastnino palestinskih civilistov. Njihova dejanja so del načrtov, da se preseli palestinske skupnosti, so dodali.
Sankcije so eden redkih ukrepov Londona proti Izraelu, ki je že od oktobra v vojni s palestinskim islamističnim gibanjem Hamas v Gazi. V začetku meseca so sankcije proti judovskim naseljencem zaradi nasilja na Zahodnem bregu uvedle tudi ZDA.
Judovski naseljenci so lani ubili najmanj deset Palestincev in požgali več deset palestinskih domov na zasedenem Zahodnem bregu, kar po podatkih skupine za človekove pravice Ješ Din predstavlja najbolj nasilno leto v zgodovini njihovih napadov.
Na Zahodnem bregu med približno tremi milijoni Palestincev živi okoli 490.000 judovskih naseljencev, njihove naselbine pa po mednarodnem pravu niso zakonite.
Nič več delov za izraelska vojaška letala iz Nizozemske
Nizozemska mora v sedmih dneh prenehati dobavljati dele za bojna letala F-35, ki jih Izrael uporablja na območju Gaze, je danes razsodilo prizivno sodišče v Haagu. Kot je utemeljilo svojo odločitev, obstaja jasno tveganje, da bodo letala vpletena v kršenje mednarodnega humanitarnega prava, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sodišče je s tem pritrdilo skupini organizacij za človekove pravice, ki trdi, da deli vojaških letal prispevajo k temu, da Izrael v vojni s palestinskim islamističnim gibanjem Hamas krši mednarodno pravo.
Deli lovcev F-35 v lasti ZDA so shranjeni v skladišču na Nizozemskem, od koder jih na podlagi izvoznih sporazumov pošljejo več partnerjem, vključno z Izraelom.
Izvozna dovoljenja so bila leta 2016 izdana za nedoločen čas, vendar je sodišče danes odločilo, da so se razmere od takrat korenito spremenile in da mora vlada to upoštevati. »Dejstvo, da so dovoljenja sklenjena za nedoločen čas, ne pomeni, da si država lahko zatiska oči pred tem, kaj se bo zgodilo,« je sporočilo sodišče.
Nizozemske oblasti so po poročanju AFP navedle, da ni jasno, ali so sploh pristojni za posredovanje pri dobavah, ki so del operacije pod vodstvom ZDA. Odvetniki nizozemske vlade so tudi trdili, da bi Izrael dele za vojaška letala zlahka nabavil drugje, če jih ne bi dobavljali iz skladišča na Nizozemskem.
Okrožno sodišče v Haagu je decembra lani odločilo, da je dobava delov vojaških letal predvsem politična odločitev, v katero se sodniki ne bi smeli vmešavati. Pojasnilo je, da so odločitve ministra politične narave, sodniki pa bi mu pri tem morali pustiti veliko svobode.
Prizivno sodišče je sodbo okrožnega sodišča razveljavilo in odločilo, da mora Nizozemska prepovedati izvoz vojaškega blaga, če obstaja jasna nevarnost resnih kršitev humanitarnega vojnega prava. Izrael pri svojih napadih ne upošteva dovolj posledic za civilno prebivalstvo, je še navedlo sodišče.
Po skoraj 130 dneh v ujetništvu osvobodili dva talca
Izraelska vojska nadaljuje napade na Rafo na jugu območja Gaze, kjer je bilo po navedbah tamkajšnjega zdravstvenega ministrstva ponoči ubitih sto ljudi, vključno z otroki. Obenem je Izrael davi sporočil, da je v skupni operaciji vojske, obveščevalne agencije in policije v Rafi osvobodil dva talca, ki sta preživela skoraj 130 dni v ujetništvu.
Talca – 60-letni Fernando Simon Marman in 70-letni Louis Har – sta bila po navedbah vojske ugrabljena iz kibuca Nir Jicak. Oba sta menda v dobrem zdravstvenem stanju, prepeljali pa so ju na preglede v bolnišnico, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Obrambni minister Joav Galant je reševalno operacijo označil za impresivno in zatrdil, da bodo še naprej izpolnjevali svojo obljubo vrnitve ugrabljenih.
Dvojico so menda zadrževali v drugem nadstropju ene od stavb v Rafi, od koder so ju pripadniki izraelskih varnostnih sil rešili v operaciji, ki so jo po besedah tiskovnega predstavnika vojske Daniela Hagarija dolgo načrtovali. Kot je dodal, je med njunim reševanjem izbruhnilo streljanje. Ubitih je bilo menda več pripadnikov palestinskega islamističnega gibanja Hamas, eden od izraelskih vojakov je bil menda lažje ranjen.
Hamas je med napadi 7. oktobra lani, ki so sprožili silovit odgovor Izraela, zajelo okrog 250 talcev. Glede na navedbe Izraela jih je približno 130 še vedno v Gazi, od tega naj bi bilo 29 mrtvih. Več deset so jih izpustili med enotedensko prekinitvijo ognja novembra lani, ko je Izrael v zameno osvobodil več kot 200 palestinskih zaporov.
Zaradi počasnega tempa reševanja talcev se izraelski premier Benjamin Netanjahu odtlej sooča s protesti in celo pozivi k predčasnim volitvam. V Kairu trenutno potekajo pogovori o novi prekinitvi ognja in izmenjavi talcev za zapornike, v kar naj bi bil Hamas pripravljen privoliti. Netanjahu medtem vztraja, da lahko talce osvobodijo le z vojaškim pritiskom.
V tej luči je prejšnji teden odredil pripravo na obsežno vojaško operacijo v Rafi, zadnje večje mesto, kamor izraelska vojska še ni vstopila in kamor se je pred napadi zateklo okoli 1,4 milijona Palestincev. V novih zračnih napadih izraelske vojske na mesto je bilo ponoči po zadnjih podatkih tamkajšnjih Hamasovih oblasti ubitih okrog sto ljudi.
Hamas je posvaril, da bi kopenska ofenziva na Rafo ogrozila pogovore o izpustitvi dodatnih talcev. Svarila glede morebiti katastrofalnih posledic širitve izraelskih operacij na mesto so izdale tudi številne humanitarne organizacije in tuje vlade, vključno z ZDA.
