Podnebje, brexit in Afrika v senci covida-19
Na dvodnevnem zasedanju voditeljev držav sicer ni pričakovati večjih zapletov, a seznam kočljivih tem je dolg.
Odpri galerijo
V Bruslju vztrajajo pri fizičnem srečanju v palači Europa pri Schumanovem krožišču, saj da je le z neposrednimi razpravami in pogovori »na štiri oči« mogoče sklepati kompromise o najbolj kočljivih evropskih vprašanjih. FOTO: John Thys/Reuters
Bruselj – Pandemija covida-19, prihodnji odnosi z Združenim kraljestvom in podnebne spremembe so glavne teme rednega vrha EU danes in jutri. »Srečali se bomo v težavnem kontekstu,« je v vabilu voditeljem zapisal predsednik evropskega sveta Charles Michel.
V Bruslju vztrajajo pri fizičnem srečanju v palači Europa pri Schumanovem krožišču, saj da je le z neposrednimi razpravami in pogovori »na štiri oči« mogoče sklepati kompromise o najbolj kočljivih evropskih vprašanjih. To je bilo še posebno očitno julija, ko so voditelji morali nekaj dni in noči iskati skupni imenovalec pri proračunu EU in načrtu za okrevanje. Na zadnjem izrednem vrhu pred dvema tednoma se je iskrilo glede Turčije, saj sta Ciper in Grčija, tudi s podporo Francije, jasno zahtevala, da se Unija odločno postavi proti Ankari z grožnjo s sankcijami.
Takšni zapleti na vrhu danes ali jutri niso pričakovani. Države članice so še daleč od soglasja glede bolj ambicioznega podnebnega cilja od veljavnega, po katerem bi se izpusti do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 znižali za 40 odstotkov. Evropska komisija je že predlagala, da bi bil novi cilj 55 odstotkov. V evropskem parlamentu pa si želijo še pet odstotnih točk več. Voditelji naj bi ob večerji opravili le orientacijsko razpravo. Michel si želi čim več konstruktivnosti, ki bi omogočila pot do sporazuma konec leta.
Največ dvomov o bolj ambicioznem cilju imajo ogljično najbolj intenzivne države s Poljsko na čelu. Ko so na vrhu decembra lani za cilj EU postavili podnebno nevtralnost do leta 2050, Varšava ni hotela sprejeti nobene zaveze. Več držav članic, tudi tedanji slovenski premier Marjan Šarec, je takrat izposlovalo, da je bila v sklepih vrha zapisana jedrska energija kot del njihove energetske mešanice. Ambicije so širše. Kot na današnji mnenjski strani Dela piše predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, bi nov evropski Bauhaus lahko pokazal, »da gresta slog in trajnostnost z roko v roki«.
Za Slovenijo je cilj 55 odstotkov načeloma sprejemljiv. Kot je po zasedanju s kolegi iz EU, na katerem so pripravljali vrh, povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan, bi se morale upoštevati slovenske nacionalne specifike. To so tako omejene možnosti za razvoj obnovljivih virov (z 38 odstotki ima največji delež varovanih območij Natura 2000) kot tudi geografska lega, zaradi katere je transport odgovoren za okoli 30 odstotkov izpustov. Sicer bodo, ob digitalni preobrazbi, projekti v okviru zelene tranzicije osrednji cilj orjaških naložb za okrevanje.
Med zunanjepolitičnimi temami bo uradno v ospredju Afrika. Bolj žgoči postajajo odnosi z Rusijo, zlasti po zastrupitvi Alekseja Navalnega. V Uniji je bil že doseženo politično soglasje o vpeljavi sankcij (zamrznitev premoženja in prepoved vstopa) za odgovorne za zastrupitev. Traja samo še tehnični postopek sprejemanja ukrepov, ki utegnejo začeti veljati že danes. Na muhi naj bi bili visoki predstavniki ruskih varnostnih struktur in Kremlja, po pisanju NYT je med njimi šef tajne službe FSB Aleksander Bortnikov. Iz Moskve so odgovorili, da bodo sprejeli enake protiukrepe.
Že na današnjem prvem delovnem sestanku se bodo lotili vprašanja, kako se v končnici lotiti pogovorov z Združenim kraljestvom. Glavni pogajalec EU Michel Barnier naj bi intenziviral pogovore z Londonom, okrepili pa naj bi tudi priprave za primer neurejene ločitve.
V Bruslju vztrajajo pri fizičnem srečanju v palači Europa pri Schumanovem krožišču, saj da je le z neposrednimi razpravami in pogovori »na štiri oči« mogoče sklepati kompromise o najbolj kočljivih evropskih vprašanjih. To je bilo še posebno očitno julija, ko so voditelji morali nekaj dni in noči iskati skupni imenovalec pri proračunu EU in načrtu za okrevanje. Na zadnjem izrednem vrhu pred dvema tednoma se je iskrilo glede Turčije, saj sta Ciper in Grčija, tudi s podporo Francije, jasno zahtevala, da se Unija odločno postavi proti Ankari z grožnjo s sankcijami.
Daleč od soglasij o okolju
Takšni zapleti na vrhu danes ali jutri niso pričakovani. Države članice so še daleč od soglasja glede bolj ambicioznega podnebnega cilja od veljavnega, po katerem bi se izpusti do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 znižali za 40 odstotkov. Evropska komisija je že predlagala, da bi bil novi cilj 55 odstotkov. V evropskem parlamentu pa si želijo še pet odstotnih točk več. Voditelji naj bi ob večerji opravili le orientacijsko razpravo. Michel si želi čim več konstruktivnosti, ki bi omogočila pot do sporazuma konec leta.
Največ dvomov o bolj ambicioznem cilju imajo ogljično najbolj intenzivne države s Poljsko na čelu. Ko so na vrhu decembra lani za cilj EU postavili podnebno nevtralnost do leta 2050, Varšava ni hotela sprejeti nobene zaveze. Več držav članic, tudi tedanji slovenski premier Marjan Šarec, je takrat izposlovalo, da je bila v sklepih vrha zapisana jedrska energija kot del njihove energetske mešanice. Ambicije so širše. Kot na današnji mnenjski strani Dela piše predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, bi nov evropski Bauhaus lahko pokazal, »da gresta slog in trajnostnost z roko v roki«.
Za Slovenijo je cilj 55 odstotkov načeloma sprejemljiv. Kot je po zasedanju s kolegi iz EU, na katerem so pripravljali vrh, povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan, bi se morale upoštevati slovenske nacionalne specifike. To so tako omejene možnosti za razvoj obnovljivih virov (z 38 odstotki ima največji delež varovanih območij Natura 2000) kot tudi geografska lega, zaradi katere je transport odgovoren za okoli 30 odstotkov izpustov. Sicer bodo, ob digitalni preobrazbi, projekti v okviru zelene tranzicije osrednji cilj orjaških naložb za okrevanje.
Žgoči odnosi z Rusijo
Med zunanjepolitičnimi temami bo uradno v ospredju Afrika. Bolj žgoči postajajo odnosi z Rusijo, zlasti po zastrupitvi Alekseja Navalnega. V Uniji je bil že doseženo politično soglasje o vpeljavi sankcij (zamrznitev premoženja in prepoved vstopa) za odgovorne za zastrupitev. Traja samo še tehnični postopek sprejemanja ukrepov, ki utegnejo začeti veljati že danes. Na muhi naj bi bili visoki predstavniki ruskih varnostnih struktur in Kremlja, po pisanju NYT je med njimi šef tajne službe FSB Aleksander Bortnikov. Iz Moskve so odgovorili, da bodo sprejeli enake protiukrepe.
Že na današnjem prvem delovnem sestanku se bodo lotili vprašanja, kako se v končnici lotiti pogovorov z Združenim kraljestvom. Glavni pogajalec EU Michel Barnier naj bi intenziviral pogovore z Londonom, okrepili pa naj bi tudi priprave za primer neurejene ločitve.
