Pomanjkljiva evropska solidarnost
S širitvijo krize bo še bolj na preizkušnji sodelovanje in usklajevanje med državami članicami
Odpri galerijo
Stela Kiriakides in Janez Lenarčič, evropska komisarja za zdravje in za krizno upravljanje, razpravljata o možnostih za omejitev širjenja bolezni covid-19. FOTO: AFP
Bruselj – Na ravni EU se je med odzivanjem na krizo s širjenjem novega koronavirusa pokazalo veliko soliranja. Vsi sestanki, predvsem videokonference na ravni voditeljev ali ministrov, so bili zato namenjeni tudi pozivom k večji usklajenosti.
Prva tema je že sama pomanjkljiva solidarnost znotraj Unije, ki se je prejšnji teden očitno pokazala s francosko in nemško odločitvijo glede omejitev izvoza zaščitne opreme. Ker so zdravstveni ukrepi v pristojnosti držav članic, je že tako doseči enotnost ukrepanja.
Zdravstveni ministri EU so se na videokonferenci usklajevali o povečevanju proizvodnje medicinske opreme in preprečevanju motenj v njenih tokovih. Več držav, tudi Slovenija, je izrazilo skrb nad pomanjkanjem zaščitne opreme. Pri konkretnih ukrepih enotne prakse ni.
»Samo z agresivno akcijo zajezitve lahko upočasnimo širjenje covid-19,« je sporočila evropska komisarka za zdravje Stela Kiriakides. Četudi imajo ukrepi vpliv na vsakodnevna življenja in gospodarstvo, so nujni po vsej EU bolj kot kadarkoli prej, pravi. Danes dopoldne so se na zasedanju v Bruslju zbrali notranji ministri Unije. Uskladiti se bodo poskušali predvsem na področju civilne zaščite.
Glede pouka na šolah so prakse po EU različne. Kot je po pogovorih s kolegi iz drugih članic na videokonferenci povedala šolska ministrica iz predsedujoče Svetu EU Hrvaške Blaženka Divjak, je tretjina držav članic že zaprla šole, v tretjini so zaprte v nekaj regijah, v tretjini še normalno delujejo.
Med glavnimi izzivi bosta skrb za otroke doma in nadaljevanje izobraževanja na daljavo.
»Moramo imeti realistična pričakovanje. To obdobje se lahko premaga, a ne moreš pričakovati čudežev,« je opozorila. Enotnost je bila opazna vsaj pri odzivanju na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede evropskih letalskih potnikov.
Predsednik evropskega sveta Charles Michel in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen sta Washingtonu očitala, da je pri prepovedi deloval enostransko in brez posvetovanj z EU. Koronavirus kot globalna kriza, ki ni omejena na nobeno celino, bi v njunih očeh bolj kot enostranska dejanja zahteval sodelovanje.
Kako naj bi potekali leti čez Atlantik sinoči, še ni bilo jasno. V evropski komisiji so pojasnili, da v navadi EU ni nepremišljeno odzivanje, saj da dobra politika potrebuje razmislek in posvetovanja. Ameriške ukrepe naj bi proučili, tudi z vidika gospodarskih posledic.
»Glede na hiter razvoj se lotevamo odzivov na vseh frontah proti koronavirusu,« je sporočila Ursula von den Leyen. To da zadeva tako mejne in zdravstvene ukrepe kot preskrbo z zaščitno opremo in gospodarstvo.
Zaradi širjenja koronavirusa in tveganj, povezanih z njim, je vse bolj omejeno delovanje institucij EU. Evropski parlament je že tako de facto zaprt in se bo do nadaljnjega sestajal le na kratkih sejah. V evropski komisiji kot največji instituciji z 32.000 zaposlenimi bodo od ponedeljka prihajali na delovno mesto le še zaposleni, ki opravljajo ključne naloge.
Vsi drugi bodo delali na daljavo. Tudi v Svetu EU, v katerem so zastopane države članice, je delovanje zmanjšano na minimum.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni z novo oceno tveganja je državam članicam EU priporočil, da je zaradi zelo hitrega širjenja covid-19, omejevanje socialnih stikov primeren ukrep.
Prva tema je že sama pomanjkljiva solidarnost znotraj Unije, ki se je prejšnji teden očitno pokazala s francosko in nemško odločitvijo glede omejitev izvoza zaščitne opreme. Ker so zdravstveni ukrepi v pristojnosti držav članic, je že tako doseči enotnost ukrepanja.
Zdravstveni ministri EU so se na videokonferenci usklajevali o povečevanju proizvodnje medicinske opreme in preprečevanju motenj v njenih tokovih. Več držav, tudi Slovenija, je izrazilo skrb nad pomanjkanjem zaščitne opreme. Pri konkretnih ukrepih enotne prakse ni.
Civilna zaščita
»Samo z agresivno akcijo zajezitve lahko upočasnimo širjenje covid-19,« je sporočila evropska komisarka za zdravje Stela Kiriakides. Četudi imajo ukrepi vpliv na vsakodnevna življenja in gospodarstvo, so nujni po vsej EU bolj kot kadarkoli prej, pravi. Danes dopoldne so se na zasedanju v Bruslju zbrali notranji ministri Unije. Uskladiti se bodo poskušali predvsem na področju civilne zaščite.
Glede pouka na šolah so prakse po EU različne. Kot je po pogovorih s kolegi iz drugih članic na videokonferenci povedala šolska ministrica iz predsedujoče Svetu EU Hrvaške Blaženka Divjak, je tretjina držav članic že zaprla šole, v tretjini so zaprte v nekaj regijah, v tretjini še normalno delujejo.
Med glavnimi izzivi bosta skrb za otroke doma in nadaljevanje izobraževanja na daljavo.
Čudežev ne bo
»Moramo imeti realistična pričakovanje. To obdobje se lahko premaga, a ne moreš pričakovati čudežev,« je opozorila. Enotnost je bila opazna vsaj pri odzivanju na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede evropskih letalskih potnikov.
Predsednik evropskega sveta Charles Michel in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen sta Washingtonu očitala, da je pri prepovedi deloval enostransko in brez posvetovanj z EU. Koronavirus kot globalna kriza, ki ni omejena na nobeno celino, bi v njunih očeh bolj kot enostranska dejanja zahteval sodelovanje.
Kako naj bi potekali leti čez Atlantik sinoči, še ni bilo jasno. V evropski komisiji so pojasnili, da v navadi EU ni nepremišljeno odzivanje, saj da dobra politika potrebuje razmislek in posvetovanja. Ameriške ukrepe naj bi proučili, tudi z vidika gospodarskih posledic.
»Glede na hiter razvoj se lotevamo odzivov na vseh frontah proti koronavirusu,« je sporočila Ursula von den Leyen. To da zadeva tako mejne in zdravstvene ukrepe kot preskrbo z zaščitno opremo in gospodarstvo.
Omejeno delovanje institucij EU
Zaradi širjenja koronavirusa in tveganj, povezanih z njim, je vse bolj omejeno delovanje institucij EU. Evropski parlament je že tako de facto zaprt in se bo do nadaljnjega sestajal le na kratkih sejah. V evropski komisiji kot največji instituciji z 32.000 zaposlenimi bodo od ponedeljka prihajali na delovno mesto le še zaposleni, ki opravljajo ključne naloge.
Vsi drugi bodo delali na daljavo. Tudi v Svetu EU, v katerem so zastopane države članice, je delovanje zmanjšano na minimum.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni z novo oceno tveganja je državam članicam EU priporočil, da je zaradi zelo hitrega širjenja covid-19, omejevanje socialnih stikov primeren ukrep.
