Poslavljanje od temeljev evropske varnosti
Ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton se v Moskvi pogovarja o odločitvi svojega šefa, da bodo ZDA izstopile iz »stebra evropske varnostne arhitekture«.
Odpri galerijo
Ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je v Moskvi obiskal tudi prizorišče umora opozicijskega politika Borisa Nemcova. Foto: Sergei Karpukhin/Reuters
Dokončno odločitev o svoji grožnji, da bodo ZDA izstopile iz jedrskega oboroževalnega sporazuma, bo sprejel ameriški predsednik, pravi njegov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton. In dodaja, da je po njegovem verjetnost, da se bo Donald Trump premislil, »nična«.
Trumpova napoved o enostranski odpovedi sporazumu o prepovedi jedrskih izstrelkov kratkega in srednjega dosega (IBN) je bila glavna tema pogovorov na najvišji ravni, ki jih je imel Bolton zadnja dva dneva v Moskvi. Še pred današnjim srečanjem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom je zaskrbljenost svojih gostiteljev, da bo zaradi te ameriške odločitve svet postal bolj nevaren, označil za »pregreto retoriko«. »V Moskvi sem bil pred skoraj 17 leti, ko smo izstopali iz sporazuma o protiraketni obrambi, in sem slišal številne podobne izjave,« je bil njegov odgovor na vprašanje, ali bo odločitev ameriškega predsednika pognala svet v novo oboroževalno tekmo.
Ameriški gost je bil zgovoren že pred včerajšnjim srečanjem z voditeljem Ruske federacije. Po pogovorih s kolegom Nikolajem Patruševim, zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom ali obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem niso pripravili posebnih tiskovnih konferenc, je pa po njih Bolton našel dovolj časa za pogovore s predstavniki sedme sile. Iz njegovih izjav tako za ameriški Wall Street Journal kot za ruski Kommersant je mogoče razbrati, da je odločitev ameriškega predsednika dokončna. Po besedah Trumpovega svetovalca je Washington prisiljen v to odločitev zaradi dveh razlogov. Eden je Rusija, ki ne le da krši sporazum, ampak ga sploh noče priznati, zato za Boltona pogajanja nimajo smisla.
Še večja težava s sporazumom pa je po njegovem mnenju ta, da je zgolj dvostranski in ne zavezuje držav, kakor so Kitajska, Iran in Severna Koreja, ki se oborožujejo prav s sistemi, prepovedanimi s sporazumom. »Zdaj od tretjine do polovice vseh kitajskih balističnih raket ni v skladu z IND,« je pojasnil. Pred 15 leti IBN nemara še bilo mogoče spremeniti v mednarodnega, zdaj pa je že prepozno, je za Kommersant povedal Bolton. »Če bi Rusija uničila vse svoje orožje, ki je narejeno v nasprotju s tem dogovorom, in če bi to naredila tudi Kitajska, bi bili v drugačnem položaju. A po mojem mnenju je možnost za kaj takšnega nična,« je povedal Bolton.
Po njegovih besedah bodo zaradi strahu pred Kitajsko Trumpovo odločitev podprle države, kakor so Japonska, Južna Koreja, Tajvan ali Avstralija. Podpirajo pa jih menda tudi v Evropi, je dodal Bolton in kot dokaz navedel britanskega obrambnega ministra Gavina Williamsona. »A ta je bil tudi edini,« je pripomnila ruska novinarka. V zadnjih dneh so namreč Trumpa predstavniki najpomembnejših ameriških čezatlantskih partneric opozarjali, naj ne izstopi iz tega sporazuma. »Več kot 30 let je bil pomemben steber naše evropske varnostne arhitekture,« je že v nedeljo izjavil nemški zunanji minister Heiko Maas. Nekaj podobnega je svojemu ameriškemu kolegu po telefonu poskušal razložiti tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Včeraj se jima je v poučevanju o pomenu INF za evropsko varnost priključila tudi evropska »zunanja ministrica« Federica Mogherini, ki je spomnila, da so zahvaljujoč temu sporazumu uničili skoraj 3000 jedrskih in klasičnih izstrelkov. »Svet ne potrebuje nove oboroževalne tekme, ki ne le da ne bo nobenemu koristila, temveč bo povzročila še več nestabilnosti,« je izjavila Mogherinijeva.
Skorajda isti besednjak o stebrih varnosti so uporabili celo v Pekingu, ko so opozorili, da bo enostranski izstop iz tega danes še vedno pomembnega sporazuma »imel mnogostranski negativni učinek«, kakor se je izrazila tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Čunjin. Ameriške izgovore, da je eden od razlogov za njihovo odločitev tudi oborožitev Kitajske, ki je ta dvostranski sporazum ne zavezuje, je označila za »absolutno napačne«. Na Trumpove izjave, da bi se sporazumu morala priključiti tudi njena država, je kitajska diplomatka odgovorila, da je to izsiljevanje, ki ga Kitajska ne bo dopustila.
Trumpova napoved o enostranski odpovedi sporazumu o prepovedi jedrskih izstrelkov kratkega in srednjega dosega (IBN) je bila glavna tema pogovorov na najvišji ravni, ki jih je imel Bolton zadnja dva dneva v Moskvi. Še pred današnjim srečanjem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom je zaskrbljenost svojih gostiteljev, da bo zaradi te ameriške odločitve svet postal bolj nevaren, označil za »pregreto retoriko«. »V Moskvi sem bil pred skoraj 17 leti, ko smo izstopali iz sporazuma o protiraketni obrambi, in sem slišal številne podobne izjave,« je bil njegov odgovor na vprašanje, ali bo odločitev ameriškega predsednika pognala svet v novo oboroževalno tekmo.
Ameriški gost je bil zgovoren že pred včerajšnjim srečanjem z voditeljem Ruske federacije. Po pogovorih s kolegom Nikolajem Patruševim, zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom ali obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem niso pripravili posebnih tiskovnih konferenc, je pa po njih Bolton našel dovolj časa za pogovore s predstavniki sedme sile. Iz njegovih izjav tako za ameriški Wall Street Journal kot za ruski Kommersant je mogoče razbrati, da je odločitev ameriškega predsednika dokončna. Po besedah Trumpovega svetovalca je Washington prisiljen v to odločitev zaradi dveh razlogov. Eden je Rusija, ki ne le da krši sporazum, ampak ga sploh noče priznati, zato za Boltona pogajanja nimajo smisla.
Še večja težava s sporazumom pa je po njegovem mnenju ta, da je zgolj dvostranski in ne zavezuje držav, kakor so Kitajska, Iran in Severna Koreja, ki se oborožujejo prav s sistemi, prepovedanimi s sporazumom. »Zdaj od tretjine do polovice vseh kitajskih balističnih raket ni v skladu z IND,« je pojasnil. Pred 15 leti IBN nemara še bilo mogoče spremeniti v mednarodnega, zdaj pa je že prepozno, je za Kommersant povedal Bolton. »Če bi Rusija uničila vse svoje orožje, ki je narejeno v nasprotju s tem dogovorom, in če bi to naredila tudi Kitajska, bi bili v drugačnem položaju. A po mojem mnenju je možnost za kaj takšnega nična,« je povedal Bolton.
Rušenje stebrov evropske varnosti
Po njegovih besedah bodo zaradi strahu pred Kitajsko Trumpovo odločitev podprle države, kakor so Japonska, Južna Koreja, Tajvan ali Avstralija. Podpirajo pa jih menda tudi v Evropi, je dodal Bolton in kot dokaz navedel britanskega obrambnega ministra Gavina Williamsona. »A ta je bil tudi edini,« je pripomnila ruska novinarka. V zadnjih dneh so namreč Trumpa predstavniki najpomembnejših ameriških čezatlantskih partneric opozarjali, naj ne izstopi iz tega sporazuma. »Več kot 30 let je bil pomemben steber naše evropske varnostne arhitekture,« je že v nedeljo izjavil nemški zunanji minister Heiko Maas. Nekaj podobnega je svojemu ameriškemu kolegu po telefonu poskušal razložiti tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Včeraj se jima je v poučevanju o pomenu INF za evropsko varnost priključila tudi evropska »zunanja ministrica« Federica Mogherini, ki je spomnila, da so zahvaljujoč temu sporazumu uničili skoraj 3000 jedrskih in klasičnih izstrelkov. »Svet ne potrebuje nove oboroževalne tekme, ki ne le da ne bo nobenemu koristila, temveč bo povzročila še več nestabilnosti,« je izjavila Mogherinijeva.
Skorajda isti besednjak o stebrih varnosti so uporabili celo v Pekingu, ko so opozorili, da bo enostranski izstop iz tega danes še vedno pomembnega sporazuma »imel mnogostranski negativni učinek«, kakor se je izrazila tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Čunjin. Ameriške izgovore, da je eden od razlogov za njihovo odločitev tudi oborožitev Kitajske, ki je ta dvostranski sporazum ne zavezuje, je označila za »absolutno napačne«. Na Trumpove izjave, da bi se sporazumu morala priključiti tudi njena država, je kitajska diplomatka odgovorila, da je to izsiljevanje, ki ga Kitajska ne bo dopustila.
