Rusija z brezplačno zemljo privablja ljudi na ruski Daljni vzhod

Gozdna šola za spoznavanje narave in značilnosti tajge, srednjeveška zgodovinska turistična vas, čebelarska kmetija z apiturizmom, naselje gojiteljev tekmovalnih psov za vleko sani z majhnim športnim letališčem, ekološka kmetija za gojenje in nabiranje divjih zdravilnih rastlin - to so samo nekateri izmed projektov, ki so v zadnjih treh ali štirih letih zaživeli na ruskem Daljnem vzhodu v okviru programa »Daljnovzhodni hektar,« katerega cilj je oživljanje tega ogromnega, a slabo naseljenega dela Ruske federacije.

Zvezno okrožje Ruski Daljni vzhod obsega 6,9 milijonov kvadratnih kilometrov površine, kar je več kot tretjina površine celotne Ruske federacije. Toda v teh odmaknjenih, prometno težko dostopnih in infrastrukturno nerazvitih prostranstvih živi le nekaj čez osem milijonov ljudi, kar predstavlja slabih pet odstotkov prebivalstva celotne Rusije. Da bi v ta del države privabili več ljudi in gospodarskega utripa, so v Moskvi pred nekaj leti zasnovali program Daljnovzhodni hektar, katerega bistvo je brezplačno dodeljevanje zemlje vsem, ki so se pripravljeni preseliti v te kraje in obdelovati zemljo ali začeti s kakšno drugo gospodarsko dejavnostjo.


 

Program je nastal leta 2016

Program ruskim državljanom že od leta 2016 ponuja možnost, da kjerkoli na ruskem Daljnem vzhodu najprej za pet let brezplačno dobijo v najem največ en hektar zemljišča ali gozda po osebi. Za zemljišča je mogoče zaprositi tudi kolektivno - kot družina ali organizirana skupina - vendar do največ deset oseb, ki tako lahko skupaj dobijo do  deset hektarjev.

Na dodeljenih zemljiščih dobitniki lahko gradijo hiše, kmetujejo, gospodarijo z gozdom, postavljajo turistične zmogljivosti ali začnejo s kakšno drugo dejavnostjo, za kar jim država ponuja tudi nepovratne subvencije in ugodna posojila. Po petih letih lahko zemljišče pod pogojem, da so z njim gospodarili v skladu s pogodbo, brezplačno dobijo v last, če gre za gozdove iz državnega gozdnega sklada, pa v brezplačen dolgoročni najem za 49 let. 

Za razdelitev so ruske oblasti rezervirale kar sto štirideset milijonov hektarjev nezasedenih površin, vendar so do sedaj približno 86.000 osebam razdelili le okrog 60.000 hektarjev. Pa tudi od teh oseb niso vsi priseljenci v regijo, ampak si zemljišča pridobivajo tudi domačini. Največje je zanimanje za zemljišča v Primorski oblasti, kamor je na ta način doslej prišlo 22.500 Rusov, po privlačnosti sledi Jakutija s 14.800 novimi prebivalci, tretji najzanimivejši pa je Havarovski kraj z 12.500 priseljenci. 
 

Nastajajo zanimivi projekti

Med zanimivejšimi projekti, ki nastajajo znotraj programa,  je zagotovo naselje gojiteljev vlečnih psov v bližini kraja Novolesnovski na Kamčatki. Enajst družin ljubiteljev tekmovanj s pasjimi vpregami je v tem kraju skupno dobilo okrog šestintrideset hektarjev površin. Tu bodo zgradili stanovanja in pasje farme, v bližini nastajajočega naselja pa bo tudi manjše športno letališče, pravi njihov predstavnik Andrej Gulej. Skupina je poleg zemljišča dobila tudi skoraj sto tisoč evrov nepovratnih subvencij za razvoj turistične dejavnosti in še okrog petdeset tisoč evrov ugodnih posojil, da bodo v naslednjih letih tu razvili turistično dejavnost za posebne vrste gostov, ki ljubijo pasje vprege in tekmovanja z njimi. 

Zelo poseben je projekt legende amurskega alpinizma Vladimirja Pinegina, ki je v skalah ob akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Nižnjeburejsk dvesto petdeset kilometrov od mesta Blagoveščensk v Amurski regiji ustvaril turistično oazo za posebno drzne. Na zemljišču, ki ga je dobil v okviru programa Daljnovzhodni hektar, je postavil šest skromnih hišic za goste, od katerih je ena, ki jo imenuje Lastovičje gnezdo, dobesedno pripeta na strmo pečino nad jezerom. Hišice in drugi objekti so med sabo povezani s štirimi visečimi mostovi. Pinegin v svojem naselju ponuja adrenalinsko sprostitev in tudi alpinistično šolo. 

Daljnovzhodni hektar so si za svojo dejavnost pridobili tudi člani kluba ljubiteljev zgodovine »King's Men« iz mesta Ussurijsk v Primorskem kraju. Ti sicer niso priseljenci, a nameravajo z repliko srednjeveške kmetije, ki jo bodo postavili na tako pridobljenem zemljišču, v te kraje privabiti čim več turistov od drugod. Kakšnih dvesto članov kluba sedaj postavlja kmetijo iz 11. stoletja, kjer bodo prikazovali življenje srednjeveških prebivalcev teh krajev in načine kmetovanja v tistih časih.