Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Po škandalu na tekmi: nerad in pod prisilo je stranski sodnik priznal napako

Slovenski atletski klub se z nacionalističnimi napadi sooča že od ustanovitve kluba leta 1970.
SAK, ki igra v tretji avstrijski ligi, že desetletja velja za pomembno športno središče koroških Slovencev in ima dolgo zgodovino boja proti jezikovni diskriminaciji. FOTO: Bernd Stefan
SAK, ki igra v tretji avstrijski ligi, že desetletja velja za pomembno športno središče koroških Slovencev in ima dolgo zgodovino boja proti jezikovni diskriminaciji. FOTO: Bernd Stefan
4. 8. 2025 | 11:52
4. 8. 2025 | 14:54
16:36

»To je obsojanja vredno, nezaslišano dejanje, ki ne spada na športna igrišča in tudi ne kam drugam. Mračnjaške desne sile so na pohodu v celotni Evropi. Svet je znorel. Vprašanje je, ali bi si kdo upal reči kaj takega, če bi kdo na klopi govoril angleško ali francosko. V zadnjem času se dogajajo velike provokacije, treba je iti čez to, športno igrati in se boriti z vsemi pravnimi sredstvi proti temu,« se je na nedavni incident, ko je prvi pomočnik sodnika na nogometni tekmi med kluboma Slovenski atletski klub (SAK) iz Celovca in Atus iz Borovelj v 33. minuti od klopi SAK zahteval, da z igralci govorijo nemško, in ne slovensko, odzval Marijan Pušnik, nogometni trener, ki je v preteklosti tudi sam treniral omenjeni klub.

Po tem, ko se še niso umirili odzivi po raciji pri Peršmanu, se je tako spet zgodil pritisk na slovensko manjšino. »Četudi smo po 70 letih od podpisa avstrijske državne pogodbe dobili 150 dvojezičnih krajevnih napisov, ki bi jih morali dobiti že leta 1955, in sicer 500, in četudi vsi govorijo o dobrem vzdušju med narodoma, je resnica ta, da smo spoštovani tako dolgo, dokler smo tiho in ne zahtevamo pravic kot Slovenci,« se je na škandal odzval Silvo Kumer, generalni sekretar SAK Celovec.

Ministrstvo za zunanje zadeve je na omrežju X zapisalo, da ob ponovnem izrazu nestrpnosti do slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem izražajo solidarnost s slovenskim nogometnim klubom SAK in narodno manjšino v Avstriji. »Ne želimo si, da bi športna igrišča postala polje boja za prevlado enega jezika nad drugim – ostanejo naj prostori spoštljive tekmovalnosti, srčnosti ter enakih priložnosti in pogojev za vse,« je v odzivu zapisala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Minister Arčon: Prepoved uporabe slovenščine na igrišču je nesprejemljiva

Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu s pozornostjo in zaskrbljenostjo spremljajo odmeve na dogajanje na nogometni tekmi. »Takšno ravnanje je v nasprotju z duhom dvojezičnosti, ustavno zaščitenim položajem slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem ter temeljnimi načeli spoštovanja jezikovne in kulturne raznolikosti v športu,« so zapisali v odzivu.

Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je dejal, da je to, da je sodnik na dvojezičnem območju trenerju prepovedal uporabo slovenskega jezika in ga celo kaznoval, ker je spregovoril v slovenščini, popolnoma nesprejemljivo. »Tako ravnanje je neskladno s temeljnimi evropskimi načeli in s športnimi vrednotami sožitja in spoštovanja različnosti.«

Prepoved je travmatična

Prepoved uporabe maternega jezika je za vsakega posameznika izjemno travmatična, še bolj za pripadnike manjšin in še najbolj za pripadnike tistih skupnosti, med katere sodijo tudi koroški Slovenci, ki so bili zaradi jezika in kulture v zgodovini žrtev preganjanja in nasilja, so z ministrstva zapisali v sporočilu za javnost.

Menijo, da sta prizadetost in jeza članov slovenskega kluba iz Celovca ter širše koroške in slovenske javnosti zato popolnoma razumljivi. »Z vodstvom kluba so predstavniki Urada v tesnem stiku. Izražajo solidarnost ter pričakovanje, da bodo stekli ustrezni postopki, ki bodo razjasnili dogajanje in razveljavili nepravično kazen.

Sedež kluba bo v prihodnjih dneh obiskala državna sekretarka na Uradu Vesna Humar,« so pojasnili. Pozdravili so izraze podpore klubu iz avstrijske, slovenske in mednarodne športne javnosti, kot tudi potezo avstrijske sodniške zveze, ki je napovedala sprožitev ustreznih postopkov.

Matej Arčon FOTO: Črt Piksi
Matej Arčon FOTO: Črt Piksi

Arčon pisal predsedniku avstrijske nogometne zveze

Minister Matej Arčon je pisal predsedniku Avstrijske nogometne zveze Josefu Proellu in ga prosil, naj zveza še naprej pozorno spremlja postopke. »V imenu sosedskega sožitja in v imenu športa mora biti naš skupni cilj to, da bo ta neljubi zaplet pripeljal do ustreznih razjasnitev pravil ter do povečane pozornosti do tematike. Ključno je namreč, da se to, kar se je pripetilo ekipi SAK Celovec, nikoli več ne zgodi – ne slovenski ne katerikoli drugi narodnostni skupnosti,« je v pismu poudaril minister. S pismom je seznanil tudi vodstvo Združenja evropskih nogometnih zvez UEFA.

Pri tem so omenili tudi nedavni primer racije pri Peršmanu, vse to pa »vzbuja resno zaskrbljenost glede položaja slovenske narodne skupnosti v Avstriji«. Pričakujejo, da bodo pristojne avstrijske institucije zagotovile spoštovanje ustavno priznanih pravic Slovencev ter preprečile vsakršne poskuse omejevanja njihovega jezika, kulture in identitete – tako v športu kot v širši družbi.

Levica: Rumeni karton za Avstrijo

»Da sodnik na uradni tekmi od trenerja zahteva, naj preneha govoriti slovensko, je popolnoma nesprejemljivo. To ni zgolj napaka, to je sramota,« so se kritično odzvali tudi v Levici in opozorili, da gre za kršitev ene osnovnih človekovih pravic; pravice do uporabe lastnega jezika. Po njihovem mnenju ne gre le za »nezaželen incident«, ampak za politično sporočilo.

»V zadnjem času je bilo preveč incidentov, da bi se lahko obrnili stran in rekli, da so naključja. Diskriminaciji in poniževanju koroških Slovencev in slovenščine se mora narediti konec. Osnova sobivanja in dobrih odnosov je spoštovanje drug drugega in pravic narodnih manjšin.« Izražajo solidarnost s klubom in skupnostjo na Koroškem, zahtevajo sankcioniranje takšnih dogodkov in zahtevajo, da Avstrija začne dejansko na vseh nivojih spoštovati pravice slovenske narodne skupnosti. »Slovenščina ima na Koroškem domovinsko pravico, tudi na nogometnih igriščih,« so zapisali.

Silvo Kumer FOTO: arhiv SAK
Silvo Kumer FOTO: arhiv SAK

Sodnik že naslednji dan spet napadalen

Potem ko je stranski sodnik pozval trenerje, naj med seboj in z igralci govorijo nemško, so na klopi SAK v odmoru napovedali odstop in prekinitev tekme, če se sodnik ne opraviči. »Počutili smo se hudo užaljene in ponižane. Nerad in pod prisilo je stranski sodnik priznal napako, že naslednji dan pa je bil spet napadalen in Slovenskemu atletskemu klubu očital, da ne smemo med seboj govoriti slovensko, ker nas on ne razume. Neverjetno – govoril je celo o tem, da govorimo slovaško in da še nikoli ni slišal o drugemu deželnemu jeziku, torej o slovenščini na avstrijskem Koroškem,« je za Delo pojasnil Kumer.

»Dol čez Karavanke z vami«

Povedal je, da se Slovenski atletski klub sooča z nemškimi nacionalističnimi napadi že od ustanovitve kluba leta 1970. Takrat so bile tekme SAK predvsem politične manifestacije za pravice Slovencev.

»V zadnjih letih je mogoče vse malo bolj milo, na igriščih pa še vedno slišimo verbalne napade, kot so 'Jugo', 'dol čez Karavanke z vami', 'Hitler je vas pozabil', 'redet Deutsch' (govorite nemško) itd. To nas boli. Ker pa se to dogaja že desetletja, včasih niti ne registriramo več. Kdor misli, da ni več nemških nacionalistov, se moti,« je bil nazoren Kumer.

Marijan Pušnik FOTO: Jože Suhadolnik
Marijan Pušnik FOTO: Jože Suhadolnik

Nogometni trener Marijan Pušnik, ki je bil trener SAK v letih 1997 in 1998 ter član strokovnega tima tega kluba v tretji avstrijski ligi, pa je za Delo dejal, da v časih, ko je bil trener sam, takšnih problemov ni bilo. »V klubu so celo zahtevali, da moramo govoriti slovensko, čeprav je bila večina nemško govorečih igralcev. Pritiski so bili sicer stalni, ampak je bilo bolj umirjeno,« je pojasnil.

»Takrat smo imeli sicer težave dobiti igrišče, kar se je kasneje z igriščem v Celovcu na eni strani izboljšalo, po drugi strani pa so na plan pokukali prikriti nacionalsocialisti. Mislim, da to ni dobro, obenem pa po mojem opažanju celotna avstrijska javnost ni tako usmerjena,« je dejal in dodal, da ima sam, ko v Avstriji skoraj vsak dan igra golf na različnih igriščih, precej dobre izkušnje z večino, torej devetindevetdesetimi odstotki ljudi. »V vsakem žitu je plevel, če si kreten, si pač kreten,« je bil oster.

Silvo Kumer je pri tem pojasnil, da je postopek uvedla nogometna zveza, kakor tudi sodniška. Slednja se jim je tudi opravičila. Meni, da sicer to ne pomeni veliko, je pa prvi korak. Želi si, da bodo tudi sodnike pozvali, naj ostreje posredujejo in takoj prekinejo podobne verbalne nacionalistične napade na njihove nogometaše. Pojasnil je, da se takšni napadi dogajajo tudi pri mladini. SAK ima namreč 25 ekip in igra po celotnem avstrijskem Koroškem. 

Povod za spor je bil pogovor v slovenščini med Jankom Smrečnikom, pomočnikom trenerja vratarjev, in nasprotnim igralcem, kar je sodniški pomočnik pospremil z vzklikom: »Na tem igrišču se govori nemško!« FOTO: Bernd Stefan
Povod za spor je bil pogovor v slovenščini med Jankom Smrečnikom, pomočnikom trenerja vratarjev, in nasprotnim igralcem, kar je sodniški pomočnik pospremil z vzklikom: »Na tem igrišču se govori nemško!« FOTO: Bernd Stefan

Pušnik pa je pojasnil, da je vprašanje glede tega, kaj s tem sodnikom, pravno: »Vsekakor bi sodniška organizacija morala takšnega sodnika izključiti: in to kjerkoli na svetu. To je moje mnenje.«

Želijo si Kaiserjevega odziva

Silvo Kumer je dejal, da so s pomočjo medijev o škandalu izvedeli tudi politiki v vsej deželi. Upa, da se bo tako odzval deželni glavar Peter Kaiser. Kot je dodal Kumer, je kot mladinec za njihov klub igral Kaiserjev sin.

Kot odziv na škandal bo Slovenski atletski klub iz Celovca med drugim sklical sestanek vseh 35 trenerjev. Razložili jim bodo, kako postopati v primeru takšnih napadov. Napovedal je, da tovrstnih napadov v prihodnosti ne bodo dopustili, če se bodo napadi nadaljevali in če bo vse postalo prehudo, pa bodo odstopili, je še dejal Kumer.

Danijel Grafenauer, Inštitut za narodnostna vprašanja. FOTO: Črt Piksi
Danijel Grafenauer, Inštitut za narodnostna vprašanja. FOTO: Črt Piksi

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine