Skrivnost nizke smrtnosti

Ali Nemce rešuje način življenja ali jih bo največja kriza šele doletela?
Fotografija:
Odpri galerijo

Nemčija ima ­trenutno eno od najnižjih smrt­nosti zaradi novega koronavirusa na svetu. Ob trenutno več kot 27.000 potrjenih primerih je zaradi bolezni covid-19, ki jo po­vzroča novi koronavirus, doslej umrlo »le« 115 ljudi. Mnogi se sprašujejo, zakaj, raziskovalci in epidemiologi pa iščejo odgovore.

Zgolj za primerjavo. V Španiji je ob potrjenih več kot 33.000 primerih umrlo 2200 ljudi, v Italiji, kjer so potrdili več kot 59.000 primerov, je umrlo okoli 5500 ljudi, v Južni Koreji pa na primer ob nekaj manj kot 9000 primerih 111 ljudi. Nemška statistika je tako skoraj neverjetna. Raziskovalci so kot vzrok za to navedli številne dejavnike. Nekateri so nizko smrtnost pripisali bistveno nižji povprečni starosti obolelih. V Nemčiji je namreč večina obolelih starih od 35 do 59 let, povprečna starost obolelih pa je po zadnjih podatkih nacionalnega inštituta Roberta Kocha 46 let. Po podatkih italijanskega inštituta za javno zdravje ISS je tam povprečna starost obolelih 63 let, povprečna starost umrlih pa 78,5 leta.
 

Manj sobivanja generacij


Ker je dejstvo, da bolezen covid-19 bistveno bolj prizadene starejše, je to gotovo pomemben del odgovora na uganko o nizki smrtnosti okuženih v Nemčiji. A to je le del uganke. Drugo vprašanje je, zakaj je v Italiji povprečna starost okuženih tako visoka oziroma bistveno višja kot v Nemčiji. Raziskovalci, ki iščejo odgovore na ta vprašanja, so kot pomemben dejavnik naved­li tesnejše medgeneracijske stike oziroma bivanje več generacij pod isto streho. Profesorja z bonske univerze Christian Bayer in Moritz Kuhn sta ugotovila, da je tam, kjer ljudje, stari od 30 do 49 let, živijo s starši, smrtnost višja. V Nemčiji je takšnih le okoli 6 odstotkov, v Italiji na primer okoli 23 odstotkov.

A tudi to je le del kompleksne sestavljanke. Statistične podatke »kvari« Južna Koreja, kjer več kot 20 odstotkov ljudi, starih od 30 do 49 let, živi v skupnem gospodinjstvu s starši, smrtnost zaradi covida-19 pa je izjemno nizka. Nekateri so kot razlog za visoko smrtnost v Italiji navedli visok delež starejših v populaciji, kar ne drži v nemškem primeru, kjer je ta odstotek podoben: 22,4 oziroma 21,4 odstotka. V Sloveniji znaša na primer 19,4, v Španiji 19,2 odstotka.
 

Pomen testiranja


Dodaten odgovor se morda skriva v zgodnjem in obsežnem testiranju. Skupina raziskovalcev z oxfordske univerze je v pred kratkim objavljeni študiji Znanost o demografiji kot pomoč pri razumevanju širjenja in stopnje smrtnosti zaradi covida-19 ugotovila, da so v državah, kjer so kljub visokemu deležu starejših ljudi v populaciji že zgodaj obsežno testirali in uved­li izolacijo za okužene, uspešno zamejili smrtnost. Kot uspešna primera so navedli Japonsko in Južno Korejo. Hkrati je to statistično vprašanje: več ko država testira, več primerov odkrije, nižja je statistična smrtnost. Pojavila se je tudi domneva, da morda statistični podatki smrti zaradi covida-19 v Nemčiji ne zajamejo. Doslej poročil ali dokazov, ki bi potrjevali te domneve, ni bilo zaslediti. Epidemiologi v Nemčiji so posvarili, da je prezgodaj govoriti o vrhu epidemije in da je Nemčija v tem smislu približno dva, tri ­tedne za Italijo.

Preberite še:

Komentarji: