Ljubljana – Minister Bosne in Hercegovine za varnost Dragan Mektić upa, da bosta zima in mraz migrante prisilila, da spremenijo pot proti Evropski uniji in se bo BiH tako sama od sebe znebila teh težav. Moti ga, da se EU ne odzove na dokaze, da hrvaške pristojne službe na meji s silo odvračajo migrante, prav to pa je po njegovem tudi dokaz, da država ni zrela za schengensko območje.
Konec tedna so hrvaški policisti v Gorskem kotarju ustrelili migranta in človek se zdaj bori za življenje v bolnišnici na Reki. Ustreljeni je eden od okoli šest tisoč migrantov, ki bodo še pred zimo poskušali iz BiH priti v Slovenijo in naprej proti zahodu.
»V zadnjih dveh letih je k nam prišlo okoli 60.000 migrantov, niti eden ni hotel ostati pri nas. Hrvaška policija redno poskuša te ljudi na silo vrniti k nam, Evropski uniji smo poslali vrsto dokazov o nasilnem ravnanju policijskih varnostnih organov, pretepanju in streljanju na migrante, bili so tudi ubiti, a zdi se, da v Bruslju to nikogar ne gane,« nam je po telefonu povedal minister za varnost v BiH Dragan Mektić.
Kriminal je eksplodiral
V BiH migrantsko krizo najhuje čutijo na zahodu države, v Unsko-sanskem kantonu. Zaradi katastrofalnih razmer v taborišču Vučjak nad Bihaćem so Mektić in njegovi kolegi v notranjosti države poiskali dve prazni nekdanji vojašnici, kamor bodo poskušali preseliti prebivalce Vučjaka. Mektić se zaveda, da bodo migranti od tam znova krenili proti zahodu, proti Hrvaški in naprej proti hrvaško-slovenski meji.
»Preselitev je nujna že zato, ker je na območju Unsko-sanskega kantona kriminal v zadnjem času poskočil za nekaj stokrat. Ogromno je kraj, vlomov, fizičnih napadov, pretepov med ljudmi v stiski. Policija se sicer organizira in ljudje delajo tudi prek svojih zmožnosti, a tega je že toliko, da je med lokalnim prebivalstvom opaziti povečanje sovraštva do migrantov,« pravi Mektić. Koliko je državo doslej stalo reševanje krize, si ne upa ugibati, toda velik del človeških in materialnih virov policije zasedajo prav z migrantsko krizo povezane naloge, zmanjkuje pa jim ljudi in sredstev za druge naloge.
EU bi najbolj pomagala, če bi odprla oči
Mektić se zaveda, da Evropska unija s svojimi denarnimi prispevki pomaga na terenu pri delovanju sprejemnih centrov, vendar bi za pravo iskanje rešitev morali v Bruslju narediti kaj več kot zgolj poslati denar. »Naša država nima denarja niti za osnovne potrebe svojih ljudi, obenem pa razumemo stiske migrantov, ki iščejo na Zahodu boljše življenje, saj se je tudi veliko naših ljudi odločilo za podobno pot kot oni. Kljub temu pa ne verjamem, da se te težave da reševati zgolj tako, da pošlješ denar in se pretvarjaš, da to ni več tvoj problem,« pravi Mektić.
Kaj bi lahko bila rešitev? »Za začetek bi bilo dobro, da bi EU odprla oči. Nasilno ravnanje proti migrantom na meji je še en pokazatelj, da Hrvaška ne izpolnjuje pogojev za vstop v schengen. Če bo na ravni EU sprejeta politična odločitev za sprejem te države v schengen, nima smisla govoriti o izpolnjevanju tehničnih pogojev. Med BiH in Hrvaško je okoli tisoč kilometrov meje na zelo nedostopnem in pretežno neposeljenem terenu. To je izjemno težko varovati tudi bolje opremljenim državam, kot sta naši dve. Če pa se bo EU pretvarjala, da teh težav ni, bo samo prestavila žarišče krize z ene točke na drugo,« svari sogovornik.
