Protiofenziva na ruske napadalce se je že začela, je povedala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Ana Maljar. A kakor je mogoče razbrati iz nedavno objavljenih tajnih pentagonskih dokumentov, na Zahodu ni veliko ljudi, ki verjamejo v uspešnost že dolgo napovedovanega ukrajinskega protinapada.

»Prvih štiriindvajset ur tako pričakovane protiofenzive bo nemara najdaljši dan za ukrajinske oborožene sile. Kakor je nemški maršal Erwin Rommel leta 1944 povedal svojemu pomočniku pred pričakovano zavezniško invazijo na Normandijo, 'bo prvih štiriindvajset ur odločilnih, tako za zaveznike kot za Nemčijo bo to najdaljši dan. Rommel se je zavedal, da začetna faza napada določi naslednje spopade, odloči o zmagi ali porazu ter opredeli strateški učinek ofenzive,« je pred dnevi na spletišču ameriške revije Foreign Policy zapisal analitik Franz-Stefan Gady.

Spomnil je, kako so ukrajinski branilci septembra lani v desetih dnevih osvobodili več kot 6000 kvadratnih kilometrov ozemlja v Harkovski oblasti, ki so ga prej zavojevali ruski napadalci. Takrat je bil prvi dan ukrajinske operacije odločilen, ker je povzročil paniko in kaos med sovražniki, ki so brezglavo bežali z ozemelj, nedavno pred tem celo uradno razglašenih za del Ruske federacije.

Med analitiki ni sporov o tem, da ukrajinski protinapad ne bo usmerjen na vzhod, kjer se zdaj komajda postavljajo nasproti ruskim napadom, temveč proti jugu, proti polotoku Krim, ki si ga je Rusija prisvojila leta 2014. Zahodna vojaška pomoč naj bi pripomogla k temu ukrajinskemu podvigu, toda nedavno objavljeni zaupni pentagonski dokumenti so razkrili, da je na Zahodu veliko dvomov o tem, ali je Ukrajina sposobna izvesti učinkovito protiofenzivo na ruske zavojevalce. Iz teh dokumentov je mogoče razbrati tudi to, da je bil veliki ukrajinski protinapad načrtovan konec tega meseca.

Kakor so pred dnevi v britanskem poslovnem dnevniku Financial Times razbrali iz obelodanjenih dokumentov, so v Washingtonu že konec februarja ugotovili, da do konca tega tedna ukrajinske sile najbrž ne bodo več sposobne ščititi pred zračnimi napadi ne le svojih vojakov na fronti, temveč bo ruskim omogočeno kraljevanje nad celotnim ukrajinskim zračnim prostorom. Kijevu namreč zmanjkuje protizračnih raket za sisteme sovjetske proizvodnje, saj so jih ogromno porabili za obrambo pred napadi ruskih brezpilotnikov in izstrelkov.

»Če je res, da ukrajinski zračni obrambi, ki je večinoma odvisna od ruske vojaške opreme, primanjkuje streliva, tega pomanjkanja Zahod ne bo mogel enostavno ali hitro odpraviti,« je za britanski časnik povedal nekdanji poveljnik britanskih oboroženih sil sir Richard Barrons.

Prevelika zahodna pričakovanja

V Washingtonu še vedno verjamejo v svojo »teorijo zmage«, »idejo, da bi uspešna, a ne preveč uspešna ukrajinska protiofenziva pripeljala do umiritve oboroženih spopadov ali celo umiritve prek pogajanj«, je pred dnevi ugotovil kolumnist ameriške novičarske agencije Bloomberg Hal Brands. Kakor je ugotovil ameriški analitik Daniel Drezner, si v Washingtonu želijo, da bi Kijevu uspelo, da bi se lahko pogajal s pozicije moči, a ne toliko, da bi začel razmišljati, da pogajanj sploh ne potrebujejo.

Vendar po Brandsovem mnenju vse ne poteka tako, kakor bi si želeli ukrajinski zavezniki na drugi strani Atlantika, ki so lani Kijevu namenili 45 milijard dolarjev pomoči. »Ameriški mediji so polni poročil o tem, da Ukrajini zmanjkuje streliva in se ji sesipa zračna obramba, in o drugih domnevno resnih pomanjkljivostih. Kijev dosledno ni izpolnil pričakovanj, čeprav je njegovo vrhovno poveljstvo še vedno zelo samozavestno. Toda nihče ne more izključiti možnosti, da bo ta ofenziva prinesla skromne dosežke za ogromno ceno,« je ugotovil profesor Brands, ki predava na ameriški univerzi Johnsa Hopkinsa.

O tem, da tudi v Kijevu niso pretirano navdušeni nad prevelikimi zahodnimi pričakovanji o uspešnosti spomladanske ukrajinske ofenzive, pričajo nedavne izjave ukrajinskega veleposlanika v Londonu Vadima Pristajka. Ta je posvaril pred »nezdravim« pričakovanjem Zahoda o uspešnosti ukrajinske spomladanske protiofenzive. Če se potem kaj ne bo zgodilo tako, kakor pričakujejo, lahko Ukrajino začnejo siliti k pogajanjem in jo »začnejo prepričevati, naj prizna, da je izgubila Krim«.