Trenutek resnice za Johnsona in brexit

Britanski premier se je v izteku kampanje obnašal kot nekdo, ki nima kaj izgubiti.
Fotografija: VB podpora strankam
Odpri galerijo
VB podpora strankam

Od današnjih predčasnih parlamentarnih volitev v Združenem kraljestvu bo odvisno, ali bo država do konca januarja prihodnje leto izstopila iz EU oziroma ali bo saga o brexitu dobila še en zaplet.

Volišča bodo v 650 volilnih okrajih odprta med 7. in 22. uro po lokalnem času, prvi indic o zmagovalcu pa bodo dali rezultati vzporednih volitev, ki bodo objavljeni po koncu glasovanja. Ankete napovedujejo zmago konservativcev pod vodstvom Borisa Johnsona, ki pa za uresničitev svojih načrtov v zvezi z brexitom potrebujejo absolutno večino. V nasprotnem primeru se utegnejo na oblast zavihteti laburisti Jeremyja Corbyna, ki tako kot druge opozicijske stranke, podpirajo razpis še enega referenduma.
 

Pravzaprav brexit


Pomen današnjih parlamentarnih­ volitev je hitro mogoče podceniti, posebno če jih vzamemo kot še eno fazo v neskončni sagi o brexitu. Toda vse kaže, da bo tokrat šlo zares in bo izid volilne tekme usoden za vprašanje, s katerim se britanska politika ukvarja ­zadnja tri leta.

Boris Johnson se zadnjih nekaj dni volilne kampanje na Otoku ni obnašal kot vodja stranke, ki preprič­ljivo vodi v javnomnenjskih raziskavah, ampak kot nekdo, ki nima kaj izgubiti.

Boris Johnson na predvečer volitev. FOTO: Ben Stansall/AFP
Boris Johnson na predvečer volitev. FOTO: Ben Stansall/AFP


V torek, dva dni pred volitvami, na katerih bo poskusil dobiti mandat za dokončno uresničitev brexita, je za volanom buldožerja, na katerem je bil napis »get brexit done« (spravimo brexit do konca), v tovarni proizvajalca delovnih strojev JCB zapeljal skozi umetno steno, ki naj bi simbolizirala politično blokado v Westminstru, in s tem še enkrat v svojem tipičnem slogu spomnil volivce, zakaj bodo danes, še tretjič po letu 2015, glasovali za nov parlament. Dan prej je konservativna stranka na družbenih omrežjih objavila dvominut­no parodijo romantične komedije Pravzaprav ljubezen, v kateri se Johnson nenapovedano pojavi pred vrati naključne volivke in ji ob zvokih svete noči, tako kot v filmu razočarani zaljubljenec izpove ljubezen Keiri Knightley, pojasni, kaj vse bo na kocki 12. decembra. Johnson konča video s sporočilom, na katerem temelji tako rekoč celotna kampanja konservativne stranke: »Dovolj je. Opravimo že enkrat s tem.«


Trije scenariji


Mobilizacijsko moč tega sporočila je bilo na predvečer volitev težko oceniti, a dejstvo je, da bo obljuba o uresničitvi referendumskega izida iz leta 2016 in potrditvi oktobra doseženega ločitvenega sporazuma­ z EU za marsikaterega volivca boljša alternativa stališču največje opozicijske stranke, ki ­zagovarja vnovično odprtje pogajanj o pogojih britanskega izstopa, zatem pa razpis še enega referenduma o doseženem dogovoru. Četudi bi se s potrditvijo ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu končala šele prva faza brexita, to samo po sebi ne bi smelo vplivati na željo po koncu politične blokade v Westminstru. Natanko na to je v kampanji stavila vladajoča stranka.

Čeprav ji je seštevek volilnih raziskav napovedal gladko zmago, je bila nervoza pred današnjim odprtjem volišč precejšnja. V izteku volilne kampanje se je razlika med konservativci in laburisti nekoliko zmanjšala, kar je bilo dovolj, da so se analitiki vprašali, ali so ankete pravilno izmerile razpoloženje volivcev ali državo nocoj po zaprtju volišč, podobno kot leta 2017, ko je Theresa May ostala brez parlamentarne večine, čaka presenečenje.

Vodja laburistov Jeremy Corbyn. FOTO: Reuters
Vodja laburistov Jeremy Corbyn. FOTO: Reuters


Po mnenju Pietra Cleppeja, analitika in strokovnjaka za brexit, so še vedno v igri trije scenariji: v prvem konservativci dobijo absolut­no večino mandatov v 650-članskem spodnjem domu parlamenta, v drugem za las ostanejo brez večine in so tako znova odvisni od poslancev severnoirskih demokratičnih unionistov, v tretjem laburisti in druge opozicijske stranke dobijo dovolj glasov za sestavo koalicije, katere edini cilj je izvesti še en ­referendum o brexitu.

Prvi scenarij je najverjetnejši tudi zato, ker so bili torijci v zadnjih mesecih po Cleppejevih besedah »uspešni pri poenotenju evroskeptičnega tabora, medtem ko laburistom, tudi zaradi radikalnosti njihovega volilnega programa, ni uspelo prepričati dovolj nasprotnikov brexita, da jim zaupajo svoj glas«.


Pripravljeni na vse


Današnje volitve bodo pozorno spremljali tudi na drugi strani Rokavskega preliva. Čeprav se EU ni postavila na nobeno stran, ne bi bilo nenavadno, če bi v Bruslju dva meseca po sklenitvi še enega ločitvenega sporazuma po tihem navijali za Johnsona.

»EU se bo morala prilagoditi vsakemu rezultatu,« je za Delo pojasnil Nicolas Véron, ekonomist pri bruseljskem možganskem trustu Bruegel. »Kateri razplet je zanjo boljši, je stvar presoje. Za tiste, ki verjamejo, da EU bolj koristi urejeni brexit, je prepričljiva zmaga konservativcev, na podlagi katere bi stranka lahko hitro ratificirala ločitveni sporazum, boljša možnost,« je dejal Véron. »Obstajajo seveda tudi drugi, denimo nekdanji predsednik evropskega sveta Donald Tusk, ki verjamejo, da je vsak scenarij, ki ohranja možnost britanskega obstanka v EU, boljša možnost. V tem primeru 'viseči parlament' pomeni boljši razplet.«

EU je na tej točki dobro pripravljena na vse scenarije, je prepričan sogovornik. »Ni nevarnosti, da bi brexit povzročil finančno nestabilnost, medtem ko je gospodarski učinek pri večini scenarijev blag.«

Preberite še:

Komentarji: