Trgovinska vojna na dolgi rok ne more obstati
Priština se za revanšistične ukrepe proti BiH in Srbiji ne bi odločila brez blagoslova Washingtona.
Odpri galerijo
Ramush Haradinaj je že pred trgovinsko vojno napovedal pospešitev oblikovanja kosovske vojske. FOTO: Hazir Reka/Reuters
Po mednarodnem pravu država, ki ni članica ZN, ne more postati članica Interpola. Ne glede na to, da Kosovo že tretjič ni dobilo dvotretjinske večine zaradi različnih interesov. Kljub temu trgovinska vojna Prištine s Srbijo in BiH, ki sta glasovali proti članstvu Kosova, na dolgi rok ne more obstati.
Znano je, da Priština ne naredi nobenega koraka brez blagoslova Washingtona. To velja tudi za zvišanje carin na blago iz Srbije in BiH na 100 odstotkov, ki jih je kosovski premier Ramush Haradinaj uvedel dan zatem, ko Kosovu ni uspelo dobiti dvotretjinske podpore za članstvo v Interpolu, ki združuje 192 držav. Ne gre le za kopiranje ravnanja ameriške administracije, ki mednarodne odnose ureja s carinami. Ameriško veleposlaništvo v Prištini ni skrivalo razočaranja nad izidom glasovanja za članstvo Kosova v organizaciji. Po njihovem so izgubili vsi, saj da bi pridružitev Kosova svetovni policijski družini povečala varnost na Balkanu, v Evropi in svetu.
Na drugi strani Washington in Bruselj še nista odločno pritisnila na Prištino, naj odpravi nerazumne carine, s katerimi krši srednjeevropski prostotrgovinski sporazum (Cefta) ter sporazum o stabilizaciji in pridruževanju EU. To pomeni, da Kosovo nikakor ne more dobiti vizumske liberalizacije, ki jo Kosovci, ki se edini v Evropi ne morejo prosto gibati, najbolj željno pričakujejo. Ker uvedba carin škodi tudi Prištini, ukrep ne more preživeti.
Uvedba 100-odstotnih carin je maščevalen politični manever, ki ni povezan z gospodarstvom – ne glede na neuravnoteženo blagovno menjavo. Lani je Srbija izvozila na Kosovo za okoli 400, uvozila pa za okoli 40 milijonov evrov blaga. Po povečanju carin je izvoz srbskega blaga na Kosovo upadel za 40 odstotkov, uvoz iz BiH pa se je zmanjšal za polovico.
Kosovska vlada obtožuje Srbijo in BiH, da povzročata Kosovu politično in gospodarsko škodo ter ogrožata njeno državnost. Po diplomatski zmagi sta srbski predsednik Aleksandar Vučić in vodja diplomacije Ivica Dačić odigrala vlogo dobrega in slabega policaja. Prvi je pozval k umirjenosti, kljub zmagi trmaste in ponosne države, ki je okrepila položaj v svetu, drugi pa poudaril, da so se ušteli tisti v Prištini, ki so se že videli v Interpolu, čeprav so na njegovih tiralicah. Gre za neažurirane sezname ljudi, na katerih so tudi Srbi, obtožbe proti njim pa so brez dokazov.
Čeprav je Beograd, ki je nasprotoval članstvu Kosova v Interpolu, slavil diplomatski poraz Prištine v mednarodni policijski organizaciji, je tudi Kosovo z revanšističnimi ukrepi dokazalo, da so na oblasti populisti. Na obeh sprtih straneh so trmasti in se pripravljajo na novo fazo merjenja moči. O tem priča pojasnilo namestnika kosovskega premiera Enverja Hoxhe, da se je Priština odločila za zvišanje carin zaradi agresivne kampanje Srbije proti Kosovu na mednarodni ravni.
Njihova odločitev bo pripeljala do povišanja cen vrsti proizvodov, kar bo prizadelo vse Kosovce in ne le neintegrirane srbske manjšine, ogroža pa tudi dialog o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom. Prav tako to ni pot, ki bi omogočila Prištini doseči svoj največji politični cilj, to je zaokrožitev neodvisnosti.
Ker je ta projekt v slepi ulici, na kosovskem političnem parketu prevladuje kaos. V Prištini na neuspeh v generalni skupščini Interpola ne gledajo kot na podporo diplomatskemu procesu, ki bi pripeljal do končne rešitve kosovskega vprašanja. Glavni igralci zaradi lastne nemoči in frustracije, ki jo doživljajo na svetovnem političnem prizorišču, ogrožajo stabilnost v regiji. Niso izključene nove nepremišljene poteze Prištine, kot bi bila pospešitev oblikovanja lastne vojske, kar bi lahko bil obliž na rane kosovske oblasti.
Znano je, da Priština ne naredi nobenega koraka brez blagoslova Washingtona. To velja tudi za zvišanje carin na blago iz Srbije in BiH na 100 odstotkov, ki jih je kosovski premier Ramush Haradinaj uvedel dan zatem, ko Kosovu ni uspelo dobiti dvotretjinske podpore za članstvo v Interpolu, ki združuje 192 držav. Ne gre le za kopiranje ravnanja ameriške administracije, ki mednarodne odnose ureja s carinami. Ameriško veleposlaništvo v Prištini ni skrivalo razočaranja nad izidom glasovanja za članstvo Kosova v organizaciji. Po njihovem so izgubili vsi, saj da bi pridružitev Kosova svetovni policijski družini povečala varnost na Balkanu, v Evropi in svetu.
Zmagoslavje v Beogradu
Na drugi strani Washington in Bruselj še nista odločno pritisnila na Prištino, naj odpravi nerazumne carine, s katerimi krši srednjeevropski prostotrgovinski sporazum (Cefta) ter sporazum o stabilizaciji in pridruževanju EU. To pomeni, da Kosovo nikakor ne more dobiti vizumske liberalizacije, ki jo Kosovci, ki se edini v Evropi ne morejo prosto gibati, najbolj željno pričakujejo. Ker uvedba carin škodi tudi Prištini, ukrep ne more preživeti.
Uvedba 100-odstotnih carin je maščevalen politični manever, ki ni povezan z gospodarstvom – ne glede na neuravnoteženo blagovno menjavo. Lani je Srbija izvozila na Kosovo za okoli 400, uvozila pa za okoli 40 milijonov evrov blaga. Po povečanju carin je izvoz srbskega blaga na Kosovo upadel za 40 odstotkov, uvoz iz BiH pa se je zmanjšal za polovico.
Kosovska vlada obtožuje Srbijo in BiH, da povzročata Kosovu politično in gospodarsko škodo ter ogrožata njeno državnost. Po diplomatski zmagi sta srbski predsednik Aleksandar Vučić in vodja diplomacije Ivica Dačić odigrala vlogo dobrega in slabega policaja. Prvi je pozval k umirjenosti, kljub zmagi trmaste in ponosne države, ki je okrepila položaj v svetu, drugi pa poudaril, da so se ušteli tisti v Prištini, ki so se že videli v Interpolu, čeprav so na njegovih tiralicah. Gre za neažurirane sezname ljudi, na katerih so tudi Srbi, obtožbe proti njim pa so brez dokazov.
Nemoč in frustracija v Prištini
Čeprav je Beograd, ki je nasprotoval članstvu Kosova v Interpolu, slavil diplomatski poraz Prištine v mednarodni policijski organizaciji, je tudi Kosovo z revanšističnimi ukrepi dokazalo, da so na oblasti populisti. Na obeh sprtih straneh so trmasti in se pripravljajo na novo fazo merjenja moči. O tem priča pojasnilo namestnika kosovskega premiera Enverja Hoxhe, da se je Priština odločila za zvišanje carin zaradi agresivne kampanje Srbije proti Kosovu na mednarodni ravni.
Njihova odločitev bo pripeljala do povišanja cen vrsti proizvodov, kar bo prizadelo vse Kosovce in ne le neintegrirane srbske manjšine, ogroža pa tudi dialog o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom. Prav tako to ni pot, ki bi omogočila Prištini doseči svoj največji politični cilj, to je zaokrožitev neodvisnosti.
Ker je ta projekt v slepi ulici, na kosovskem političnem parketu prevladuje kaos. V Prištini na neuspeh v generalni skupščini Interpola ne gledajo kot na podporo diplomatskemu procesu, ki bi pripeljal do končne rešitve kosovskega vprašanja. Glavni igralci zaradi lastne nemoči in frustracije, ki jo doživljajo na svetovnem političnem prizorišču, ogrožajo stabilnost v regiji. Niso izključene nove nepremišljene poteze Prištine, kot bi bila pospešitev oblikovanja lastne vojske, kar bi lahko bil obliž na rane kosovske oblasti.
