Trump izganja šolska merila za rasno raznolikost

New York – Vlada Donalda Trumpa je oznanila, da bo ukinila navodila univerzam, naj pri vpisu upoštevajo tudi ustrezno zastopanost manjšin. Zadnje dejanje v sistematični razgradnji dediščine demokratskega predhodnika Baracka Obame naj bi pomenilo manjšo rasno raznolikost študentov.

Uvrstitev zastopanosti manjšin med vpisne kriterije je le eden izmed številnih ukrepov politike uveljavitve, s katero poskušajo (demokratske) vlade odpraviti diskriminacijo manjšin in jim pomagati izboljšati si družbeni položaj ter izviti se iz oklepa revščine. Takšna politika je bila sporna od uvedbe pred šestimi desetletji in je prinesla vrsto pritožb, o katerih je na koncu odločalo vrhovno sodišče, pri čemer je že leta 1978 prepovedalo tako imenovane rasne kvote. Obamova vlada je pozivala univerze, naj upoštevajo raso kot eno izmed vpisnih meril, da bi dosegli večjo raznolikost študentov. Pod Trumpovo taktirko so v torek oznanili ukinitev vrste direktiv, ker naj bi predlagani ukrepi v njih »presegali ustavne zahteve«.

Pravosodni minister Jeff Sessions je pospremil odločitev z besedami, da bi radi obnovili »vladavino prava«, saj naj bi bili ukrepi iz časa Obame »nepotrebni, zastareli, v neskladju z obstoječo zakonodajo ali na druge načine neprimerni«. Zagovorniki takšne usmeritve na ministrstvih za pravosodje in izobraževanje si želijo odpraviti pripadnost manjšinam kot vpisno merilo in uvesti »rasno slepa« vpisna pravila. Zaradi tega so se nemudoma oglasile skupine za zaščito državljanskih pravic in obsodile zasuk, nekatere univerze pa oznanile, da bodo nadaljevale prizadevanja za čim večjo rasno raznolikost študentov. Na njihovo stran so se postavili tudi demokrati, po besedah njihove prve poslanke Nancy Pelosi je to »še en napad Trumpove vlade na manjšine«.
 

Zasuk vrha pravosodja

Vladna navodila nimajo zakonodajne teže, pač pa so uradno stališče zveznih oblasti. Načeloma bodo univerze lahko v kriterije, po katerih bodo izbirale študente, še naprej vključevale dosedanja merila, a jih v tem primeru lahko doleti preiskava ali celo tožba pravosodnega ministrstva, ministrstvo za izobraževanje pa jim lahko odvzame zvezna finančna sredstva. Prvi temnopolti predsednik in njegovi uradniki so verjeli, da pisano študijsko okolje koristi vsem študentom, zato so leta 2011 sprejeli usmeritve za univerze, kako pri sprejemnih pogojih uvesti politiko uveljavitve, da bi ta prestala pravno preverjanje na vse bolj dvomečem vrhovnem sodišču.

To se je pred dvema letoma v zadnji tovrstni razsodbi sicer postavilo na stran upoštevanja rase kot enega od vpisnih meril, kar je bilo grenko razočaranje za desnico. Toda v primeru ni odločal takrat že pokojni konservativni sodnik Antonin Scalia. Avtor večinskega mnenja, sodnik Anthony Kennedy, pa je prejšnji teden najavil upokojitev. Trump je namesto Scalie imenoval nič manj konservativnega sodnika Neila Gorsucha, podobno precej bolj konservativen in skeptičen do politike uveljavitve bo po pričakovanjih Kennedyjev naslednik. Predsednik bo njegovo ime oznanil prihodnji teden, podpora politike uveljavitve pa bo le še en kamenček v ostrem boju, ali bo predlog dobil potrebno podporo v senatu.
 

Azijski upor

Tarča sedanjih vpisnih pravil je ena izmed najhitreje rastočih manjšin, Američani azijskega porekla, ki v povprečju dosegajo najboljše rezultate na testih, a jih zaradi uveljavljanja rasne raznolikosti prehitevajo pripadniki drugih manjšin, čeprav imajo drugače slabše dosežke. Tako so vložili tožbo proti univerzi Harvard, v kateri jo obtožujejo diskriminacije in prikritega sistema prepovedanih rasnih kvot, primer pa je na poti nove razsodbe vrhovnega sodišča. Podobne pritožbe o diskriminaciji so doslej prihajale predvsem od belopoltih študentov, »rasna in etnična pripadnost ne bi smeli biti uporabljeni ne v škodo ne v korist posameznika«, je zatrdil Edward Blum iz konservativne skupine Students for Fair Admissions. Ta je v imenu belopoltih študentov vložila tožbe proti univerzama Severne Karoline in Teksasa.



Harvard je na čelu univerz, ki se za zdaj ne nameravajo odpovedati merilom za vpis, saj naj bi ta pripomogla k »raznoliki študentski skupnosti, v kateri imajo študenti iz vseh slojev priložnost, da se učijo skupaj in drug od drugega«. Slovita izobraževalna ustanova ni bila samo med pionirji pri uvajanju politike uveljavitve, pač pa je tudi vzor drugim ameriškim visokošolskim organizacijam. V odgovoru na tožbo so zapisali, da nimajo kvot »ne za temnopolte ne za glasbenike, nogometaše, fizike ali Kalifornijce«, vendar morajo kljub temu nameniti nekaj pozornosti deležem, če si želijo resnično raznolikost. Podobna razprava se premika tudi na nižje ravni izobraževalnega sistema, v New Yorku se azijska skupnost upira odpravljanju preverjanja znanja za vpis na dve elitni javni srednji šoli, kjer so zaradi tega doslej prevladovali uspešnejši Američani azijskega porekla in tako dosegli večji delež temnopoltih in latino dijakov.