Trump se je pred prihodom Florence pohvalil z odličnim odzivom na Portoriku, kjer je umrlo skoraj 3000 ljudi

»Če misli, da je smrt 3000 ljudi uspeh, bog nam pomagaj.«
Fotografija: Donald Trump se je pohvalil, kako dobro so ukrepali ob orkanu Maria, kar pa je glede na podatke in razmere daleč od resnice. FOTO: Leah Millis/Reuters
Odpri galerijo
Donald Trump se je pohvalil, kako dobro so ukrepali ob orkanu Maria, kar pa je glede na podatke in razmere daleč od resnice. FOTO: Leah Millis/Reuters

Ameriški predsednik Donald Trump je Američanom zagotovil, da je njegova vlada pripravljena na prihod orkana Florence, ki bo predvidoma v četrtek zvečer ali petek zjutraj udaril ob obalo Severne in Južne Karoline s hitrostjo vetrov do 200 kilometrov na uro.
  
Trump je dejal, da gre za veliko nevihto, ki bo prinesla veliko dežja in razglasil izredne razmere za obe Karolini ter Virginijo, da sprosti zvezno pomoč. Zagotovil je, da so »totalno« pripravljeni na orkan, vendar pa je obenem zatrdil, da je bil odgovor njegove vlade na lanskoletni orkan Maria na Portoriku »neverjetno uspešen«. Zaradi teh besed se je na Trumpa vsul plaz kritik. 

Odgovor vlade na orkan v Portoriku, med katerim je umrlo manj kot sto ljudi, zaradi počasne pomoči pa doslej že skoraj 3000, je bil namreč vse prej kot izjemen. Trump je v torek dejal, da je bilo nekaj težav, ki pa so posledica tega, da je Portoriko otok in je imel uničeno električno omrežje že pred orkanom. Deli otoka so danes leto dni po orkanu še vedno brez elektrike.

Županja prestolnice San Juan Carmen Yulin Cruz je tvitnila: »Če misli, da je smrt 3000 ljudi uspeh, bog nam pomagaj.«



Guverner otoka Ricardo Rossello je v odzivu zapisal, da je bila Maria »najhujša naravna nesreča v moderni zgodovini otoka. Naša osnovna infrastruktura je bila uničena, na tisoče ljudi je umrlo in na tisoče ljudi se še vedno prebija iz dneva v dan«.

Bojijo se visokih valov


Evakuirali so tudi živali iz zavetišč. FOTO: Reuters
Evakuirali so tudi živali iz zavetišč. FOTO: Reuters
V Beli hiši je bil tudi upravitelj Zvezne agencije za posredovanje v nesrečah (Fema) Brock Long, ki je dejal, da bo Florence prišla na kopno kot orkan tretje ali morda celo višje, četrte kategorije, največja nevarnost pa bodo orkanski valovi, ki lahko sežejo tri metre visoko. Zaradi tega so ukazali evakuacije obalnih območij.

Orkan naj bi se nato zadržal nad kopnim in ga obilno zalival z dežjem na velikem območju od Georgie do Marylanda. Nekatere projekcije napovedujejo več dni nalivov, skupaj pa naj bi padlo več kot pol metra dežja. Brez elektrike bo do 2,4 milijona ljudi, na poti orkana je šest jedrskih elektrarn, ki jih bodo izklopili.

Poseben problem predstavljajo številne svinjske farme z jezeri gnoja, ki jih bodo poplave razlile naokoli, na območju, ki bo prizadeto pa je tudi veliko odlagališč industrijskega odpada.

Orkan Florence je bila v torek zvečer še več kot 1000 kilometrov od obale in se je pomikala proti njej s hitrostjo 28 kilometrov na uro. Vetrovi so pihali 220 kilometrov na uro, v kratkem naj bi se še okrepili, ob prihodu na obalo pa malce oslabeli, vendar bodo še vedno zelo močni.

Orkan je tako velik, da potiska valove pred seboj skoraj 500 kilometrov daleč. Guverner Severne Karoline Roy Cooper je prebivalce svoje države opozoril, da naj se ne šalijo in naj odidejo z ogroženih območij pred to »izjemno nevarno pošastjo zgodovinskih razsežnosti«. Večina ga je poslušala.

V Južni in Severni Karolini so razlgasili izredne razmere.  FOTO: Andrew Caballero-Reynolds/AFP
V Južni in Severni Karolini so razlgasili izredne razmere.  FOTO: Andrew Caballero-Reynolds/AFP


Ukaz za evakuacijo je do torka večer zajel 1,7 milijona ljudi v treh zveznih državah, avtoceste, ki vodijo do obale pa so se spremenile v enosmerne ceste stran od nje. Zaradi navala ljudi so številne bencinske črpalke ostale brez bencina, ljudje so zabili okna in vrata svojih domov z deskami, kupili zaloge, kar jih je ostalo in se podali na pot v notranjost države.

Nekateri se nočejo umakniti in menijo, da ne bo tako hudo, kot napovedujejo, kar bo morda res. Zanesljivo pa je, da bo veliko dežja in poplav. Obalo obeh Karolin je nazadnje veliko neurje prizadelo leta 1954, ko je orkan Hazel z vetrovi 209 kilometrov na uro povzročil smrt 19 ljudi in uničil 15.000 poslopij.

Arhivska fotografija iz 15. oktobra 1954, ko je udaril orkan Hazel. FOTO: Clifton Guthrie/AP
Arhivska fotografija iz 15. oktobra 1954, ko je udaril orkan Hazel. FOTO: Clifton Guthrie/AP

Preberite še:

Komentarji: