Trumpov boj s pozitivno diskriminacijo

V boju za »barvno slepo« Ameriko republikanski predsednik Donald Trump od univerz z državnimi podporami zahteva natančne podatke o tem, koga sprejemajo na študij. Kritiki to zavračajo kot ohranjanje belske prevlade ter s tem rasizma v ZDA. Spor kaže na diametralno nasprotne predstave o razvoju ameriške družbe.

Republikanci se po svojih besedah zavzemajo za tradicionalne ameriške vrednote uspeha s pomočjo pameti in trdega dela, demokrati verjamejo, da ameriške prihodnosti ne more biti brez poprave starih krivic. Ameriške univerze so v osrčju spora. Z »afirmativnimi ukrepi« so vse od šestdesetih let minulega stoletja poskušali odpirati vrata manj privilegiranim manjšinam, v času zadnjih demokratskih predsednikov Baracka Obame in Joeja Bidna so to okrepili še s programi raznolikosti, pravičnosti in vključevanja (DEI).

Predsednik  Donald Trump proti pozitivni diskriminaciji. FOTO: Anna Moneymaker Getty Images via AFP

Azijskim tožnikom univerz Harvard in North Carolina – Chapel Hill je vrhovno sodišče junija 2023 pritrdilo v tožbi, da samo zaradi barve kože namesto njih dobivajo pravico do študija manj usposobljeni kandidati. Trump številnim univerzam očita, da ne sprejemajo te razsodbe in tudi ne drugih. Biden je, za primerjavo, v času razsodbe v primeru Študentje za pravično vpisovanje proti Harvardu večinsko konservativno ustavno sodišče označil za nenormalno, rekoč, da »diskriminacija še vedno obstaja v ZDA«.

Za Trumpa so volili številni temnopolti in latinskoameriški moški, ki ne marajo rasnih privilegijev. Mnogi verjamejo, da je takšna ali drugačna sociala pripomogla k uničenju temnopolte družine ter zato k slabšemu šolskemu in drugemu uspehu temnopoltih otrok. V času po Hamasovem napadu na Izrael 7. oktobra 2023 in izraelskem vojaškem protiudaru v Gazi se v te dileme mešajo še očitki antisemitizma. Na številnih ameriških univerzah so v minulih letih dopuščali ustrahovanje judovskih študentov, zaradi česar je morala odstopiti predsednica univerze Columbia.

Zahteva po visoki odškodnini

Predsednik vrhovnega sodišča John Roberts je v razsodbi proti afirmativnim ukrepom napadel »predolgo prevladujoče mnenje, da kriterij identitete posameznika niso premagovanje izzivov, pridobljene spretnosti in naučene lekcije, ampak barva kože«. Ameriška ustavna zgodovina po njegovem prepričanju tega ne dopušča in Trump zdaj od univerz, ki prejemajo državne podpore, zahteva dokaze upoštevanja te razsodbe.

Prejšnji demokratski predsednik Joe Biden je spodbujal DEI. FOTO: Kamil Krzaczynski/Reuters

Proti kalifornijski univerzi iz Los Angelesa UCLA so zaradi domnevnih rasnih filtrov sprožili tožbo. S sklicevanjem na zakonodajo o človekovih pravicah, ki prepoveduje diskriminacijo na temelju rase, barve kože, vere, spola ali nacionalnega izvora, zahtevajo milijardo dolarjev odškodnine. Od bolnišnice, ki je povezana z medicinsko fakulteto, zahtevajo tudi konec operacij za spremembo spola, od univerzitetnih športnih prireditev konec sodelovanja bioloških moških v ženskem športu. Za dosego teh ciljev so že ustavili skoraj šeststo milijonov dolarjev subvencij.

Trump je zaradi antisemitizma in programov DEI že zasegel stotine milijonov dolarjev, namenjenih elitnim univerzam, kot sta Harvard in Columbia. Republikanska administracija načrtuje tudi spodbujanje drugačnih izbir kariere od visokošolske izobrazbe, ki mladim pogosto prinaša visoke dolgove. Povprečen ameriški študent potrebuje za poravnavo dolgov dvajset let.