Trumpova odločitev za vojno ali mir v prihodnjih dveh tednih

Ameriški predsednik Donald Trump bo v prihodnjih dveh tednih odločil o napadu na Iran. Njegova prddstavnica za tisk Karoline Leavitt je javnosti sporočila njegov stavek, da se bo »glede na dejstvo znatnih možnosti pogajanj, ki se bodo lahko zgodile ali pa ne z Iranom v bližnji prihodnosti, v prihodnjih dveh tednih odločil, ali bom šel ali ne.« Od Teherana je spet zahteval brezpogojno vdajo, kar zanj pomeni razstrelitev vseh tamkajšnjih »jedrskih stvari«. Po mnenju poznavalcev bo moral pred morebitnim posredovanjem pomiriti tudi pravo malo državljansko vojno med svojimi privrženci v gibanju Naredimo Ameriko spet veliko (Maga).

Po besedah republikanskega predsednika so imeli iranski ajatole slabe namene, štirideset let so grozili s smrtjo Izraelu in ZDA. »Zdaj niso več ustrahovalci na šolskem dvorišču.« Trump se je v četrtek znova odpravil v situacijsko sobo Bele hiše, ki običajno služi za odločitve o vojnah - tretjič v treh dneh. Pred tiskovno konferenco svoje predstavnice za javnost je poudaril, da se bo o morebitni akciji odločil sam, morda celo v zadnjem trenutku. 

Predsednik Donald Trump mora upoštevati območna in svetovna razmerja. Foto: Hamad I Mohammed Reuters

Tudi Trump je za cilj razglasil onesposobitev jedrskih programov šiitskih ajatol, ki judovsko državo označujejo za malega satana, ZDA pa za velikega. Z nevidnimi bombniki B-2, ki lahko odvržejo 13-tonske bombe, ima na voljo veliko večje zmogljivosti za uničevanje podzemnih iranskih jedrskih objektov od Izraela. Da Iran ni povsem onesposobljen, je pokazalo zadnje raketiranje izraelskih bolnišnic. Premier judovske države Benjamin Netanjahu ne izključuje več obračuna z vrhovnim iranskim voditeljem ajatolo Alijem Hameneijem.

Iransko zunanje ministrstvo je, nasprotno, obsodilo mednarodno agencijo za jedrsko energijo IAEA, ki je pred tednom dni prvič po dvajsetih letih obsodila iranske jedrske programe. Agencija Združenih narodov s sedežem na Dunaju se je pritožila zaradi nepojasne prisotnosti urana na treh iranskih jedrskih nastanitvah, pa tudi zaradi dolgoletnega pomanjkljivega sodelovanja iranskih oblasti.

Trumpov pristop pa je povzročil vihar med predsednikovimi privrženci, ki zavračajo vojaško posredovanje v tujini. Znana medijska osebnost gibanja Naredimo Ameriko spet veliko Tucker Carlson se je opravičil za obtožbe, da je predsednik zapustil načela Maga. V Beli hiši morda še vplivnejši Charlie Kirk pa še naprej spominja na vse neuspele poskuse spremembe režimov v režiji vojaško-industrijskega kompleksa od Afganistana, Iraka in Libije naprej.

Voditelj študentske organizacije Turning Point USA Charlie Kirk z močnim vplivom v Beli hiši nasprotuje ameriškim posredovanjem v tujini. Foto: Mike Segar/Reuters

Po javnomnenjski raziskavi Economista in YouGov 60 odstotkov vprašanih Američanov zavrača vpletanje v konflikte v tujini, zagovarja ga le 16 odstotkov. Republikanci so s 23 odstotki v večjem številu za posredovanje, čeprav temu med njimi nasprotuje več kot polovica. Nekateri vendarle prisluhnejo konservativnim politikom, kot je senator iz Južne Karoline Lindsey Graham, ki je spraševal, ali ne bi bil svet na boljšem brez iranskih ajatol. »Ali ne bi bil Iran na boljšem?« Po njegovem je čas, da se zapre poglavje ajatol in njihovih pomagačev.

Prepire miri podpredsednik

Republikanske prepire je poskušal pomiriti že podpredsednik J. D. Vance, ljubljenec gibanja Maga. Poudaril je desetletno vztrajno zatrjevanje predsednika in prijatelja, da Iran ne sme imeti jedrskega orožja ter zato tudi ne plemenitenja urana. »Ponavljal je, da bo to preprečil zlepa ali zgrda.« Po prepričanju podpredsednika Vancea so Američani »po petindvajsetih letih idiotske zunanje politike« upravičeno zaskrbljeni zaradi nevarnosti posredovanj v tujini, predsednik pa si zasluži zaupanje. Zagotovil je, da hoče Trump z vojsko uresničiti le cilje ameriškega ljudstva. »Karkoli bo naredil, to je njegov fokus.«

Trump je že pred tem spomnil, da je gibanje Najprej Amerika ustoličil sam, zato bo tudi sam določal ameriško zunanjo politiko. V minulih dneh je prebivalce Teherana pozval k čimprejšnjemu umiku iz mesta, po nekaterih poročilih bi bil še vedno naklonjen tudi pogajanjem, če bi ta privedla do končanja iranskih jedrskih programov. Ameriški predsednik mora upoštevati širša razmerja moči na Bližnjem vzhodu in drugod. Iranska jedrska bomba bi ogrozila obstoj Izraela, ki velja za najtesnejšega zaveznika ZDA na tem območju, saj bi druge območne države zelo verjetno začele tekmovati za bombo.

Na tapeti je tudi bližnjevzhodna politika prejšnjega demokratskega predsednika Joeja Bidna in drugih. Foto: Mandel Ngan Via Reuters

Odnosi z drugimi zaveznicami niso vklesani v kamen, kot je pokazalo njihovo poslabšanje s Savdsko Arabijo v času demokratskega predhodnika Joeja Bidna. Ta je v ZDA spustil najmanj deset milijonov nepreverjenih migrantov in mnogi Američani se bojijo prikritih tujih agentov v svojih mestih.

Republikanska Bela hiša se dobro zaveda povezav Irana z drugima članicama avtokratske alianse Rusijo in Kitajsko. Zadnja je po splošnem prepričanju najresnejša tekmica za gospodarsko in vojaško prevlado na svetu, ko gre za Bližnji vzhod, je omejeno tudi Trumpovo popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Njegovo ponudbo za posredovanje med Iranom in Izraelom je zavrnil z besedami, naj najprej pomiri svoje. V žrtvi ruskega napada Ukrajini je Trump prav zaradi Putina še pred zadnjimi zapleti na Bližnjem vzhodu naletel na meje svojih mirovnih posredovanj.