Vlada za odločen kazenskopravni odziv na zločine v Ukrajini
21.50 Vlada za odločen kazenskopravni odziv na zločine v Ukrajini
Vlada je v danes sprejetem mnenju o resoluciji Evropskega parlamenta, s katero ta med drugim poziva k ustanovitvi posebnega mednarodnega sodišča za očitana ruska hudodelstva v Ukrajini, zapisala, da podpira odločen kazenskopravni odziv in ukrepe, če bodo ti sledili visokim standardom in pomenili dodano vrednost glede na obstoječi sistem.
Resolucija Evropskega parlamenta, sprejeta 19. maja, poziva EU, naj podpre ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za kaznovanje agresije nad Ukrajino, pred katerim bi lahko obravnavali ruske politične voditelje in vojaške poveljnike. Prav tako poziva EU, da zagotovi vse potrebne človeške in proračunske vire ter upravno, preiskovalno in logistično podporo, potrebno za ustanovitev tega sodišča.
Po mnenju Evropskega parlamenta ruska grozodejstva v Ukrajini pomenijo kršitve mednarodnega humanitarnega prava in bi lahko pomenila vojna hudodelstva, doslej pa se niso preganjala, pri čemer obstaja resna nevarnost, da bodo zaradi nadaljevanja sovražnosti dokazi, povezani z vojnimi zločini, uničeni.
Prav tako je Evropski parlament z resolucijo podprl ustanovitev skupne preiskovalne skupine na pobudo Litve, Poljske in Ukrajine, ki jo usklajuje Agencija EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, ter spodbudil tudi druge države članice, da se pridružijo tej skupini.
Vlada je na današnji dopisni seji sklenila, da podpira cilj, ki ga zasleduje resolucija, to je čimprejšnje končanje vojaške agresije Rusije na Ukrajino. V tem okviru pozdravlja pozive k nujnosti medsebojnega sodelovanja pristojnih organov z namenom preiskave zločinov, ki so bili storjeni med agresijo, in zagotavljanja kapacitet za njihovo nemoteno in neodvisno delovanje, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Vlada podpira odločen kazenskopravni odziv in ukrepe, ki bodo zanj potrebni, a pod pogojem, da bodo sprejeti ukrepi utemeljeni, učinkoviti in skladni s temeljnimi načeli vladavine prava, spoštovanjem visokih standardov varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter skupnimi evropskimi vrednotami, obenem pa bodo prinašali dodano vrednost v primerjavi z obstoječim sistemom pregona tovrstnih hudodelstev. Vlada še poudarja, da Slovenija že vse od začetka agresije na Ukrajino zasleduje cilj zagotavljanja odgovornosti za storjena mednarodna hudodelstva v državi.
14.06 Rusija in Turčija na pogovorih o obnovi dobave žita iz Ukrajine
Na današnjem srečanju turških in ruskih generalov v Moskvi je bil dosežen dogovor, da bodo v prihodnjih tednih potekala pogajanja med Turčijo, Rusijo, Ukrajino in ZN za obnovitev dobave žita po Črnem morju, je sporočilo turško obrambno ministrstvo in dodalo, da je danes iz pristanišča v ukrajinskem mestu Mariupolj odplula turška tovorna ladja. Na srečanju generalov je bil dosežen dogovor za pogajanja med Turčijo, Rusijo, Ukrajino in ZN, ki bodo potekala v prihodnjih tednih v Turčiji po srečanju Ukrajine in ZN, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Hkrati so turške oblasti sporočile, da je srečanje generalov že prineslo prve konkretne rezultate, in dodale, da je le nekaj ur po koncu turška ladja Azov Concord kot prva tuja ladja s tovorom zapustila ukrajinsko pristanišče Mariupolj, ki je trenutno pod nazorom ruskih sil. Pri tem pa niso navedli, ali ladja dejansko prevaža ukrajinsko žito.
13.17 Ukrajinski vojski v Severodonecku grozi blokada
Ruske sile poskušajo v celoti zavzeti Severodoneck in v okoliških krajih blokirajo ukrajinske enote, so danes sporočili iz ukrajinskega generalštaba. Obkolitev ukrajinskim silam grozi tudi južno od mesta Lisičansk, medtem ko zunaj dosega ruskih kopenskih sil za zdaj ostajata mesti Slovjansk in Kramatorsk. »Sovražnik poskuša vzpostaviti popoln nadzor nad Severodoneckom in blokirati enote obrambnih sil v krajih Borivske in Voronove,« so danes po poročanju nemške tiskovne agencije DPA sporočili iz ukrajinskega generalštaba. Pri tem so dodali, da se boji nadaljujejo.
Glede na poročilo generalštaba o razmerah v Donbasu so ofenzive ruskih enot osredotočene predvsem na območje med Severodoneckom in Bahmutom. »Tam zunaj je pravi pekel,« je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj, pri čemer je govoril o Severodonecku, ki je že več tednov pod hudim obstreljevanjem. »Naši fantje držijo svoje položaje in jih bodo držali tako dolgo, kot bo potrebno,« je še dodal. Evakuacija civilistov, ki so zatočišče poiskali v lokalni tovarni Azot, za zdaj še vedno ostaja nemogoča. Ukrajinskim enotam grozi tudi obkolitev južno od mesta Lisičansk, na drugi strani reke Severski Donec.
Druga glavna tarča ruskih napadov, mesti Slovjansk in Kramatorsk, v katerih je pred vojno skupaj živelo približno pol milijona prebivalcev, za zdaj ostajata zunaj dosega ruskih kopenskih sil. Trenutno so ukrajinski položaji severno od Slovjanska tarče obstreljevanja v okviru priprav na napad, so po navedbah DPA še sporočili iz generalštaba.
12.37 Pahor: Ruska agresija potrdila potrebo po visoko usposobljeni Slovenski vojski
Predsednik republike Borut Pahor je na današnji videokonferenci s pripadniki Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misijah opozoril na potrebo po visoko usposobljeni in profesionalni Slovenski vojski zlasti v luči vojne v Ukrajini. Poudaril je, da Ukrajine ne smemo pustiti na cedilu, ker bi s tem na cedilu pustili tudi naše vrednote. Tako Pahor kot minister za obrambo Marjan Šarec sta izpostavila pomen tovrstnih videokonferenc s pripadniki Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misijah, ki že desetletje potekajo dvakrat na leto. Na njih namreč poveljniki kontingentov poročajo o razmerah na terenu, nalogah kontingentov ter opremljenosti in usposobljenosti za delo.
»Opravljate izjemno pomembno delo pri ohranjanju miru, varnosti in stabilnosti na vseh območjih, kjer delujete,« je ocenil Šarec. Podobno mnenje je imel tudi predsednik republike, ki je vojakom izrazil hvaležnost za njihovo profesionalno in predano delo, zaradi česar Slovenska vojska uživa velik ugled v mednarodni skupnosti. »Na vas se lahko zanesejo zavezniške vojske, lokalne in državne oblasti, s čimer prispevate k ugledu naše države,« je dejal Pahor. Posebej je izrazil zadovoljstvo, da so se pripadnice in pripadniki v dveh desetletjih opravljanja nalog v tujini vselej domov vrnili živi in zdravi.
V nadaljevanju je poudaril, da tokratna videokonferenca prvič poteka v razmerah, ko imamo v Evropi vojno. »Slovenija je vojno v Ukrajini že obsodila in jo s sankcijami poskuša skrajšati. Prizadevamo si za mir, ki pa bo moral biti pravičen,« je poudaril.
12.01 Na Hrvaškem že več kot 20.000 beguncev iz Ukrajine
Hrvaška je ob začetku vojne v Ukrajini sporočila, da lahko sprejme do 20.000 ukrajinskih beguncev. V ponedeljek je to številko presegla in do danes jih je v državo prišlo skupno 20.068, kažejo podatki državne spletne platforme Hrvatska za Ukrajinu. Novih beguncev sicer ne nameravajo zavračati. Med begunci iz Ukrajine je največ – kar polovica – žensk, sledijo otroci, ki jih je tretjina, medtem ko je moških 16 odstotkov. Več kot 18.000 beguncev iz Ukrajine na Hrvaškem biva v zasebnih nastanitvah, le 1700 pa v skupinskih, kjer stroške njihovega bivanja krije država.
Generalni štab hrvaške civilne zaščite je od začetka vojne v Ukrajini uredil 40 objektov za nastanitev beguncev. Trije od njih so namenjeni zasebni nastanitvi, 37 pa skupinski. Poleg tega eno podjetje skrbi za pripravo in dostavo hrane, eno za pranje perila, še eno pa za prevoz, kažejo podatki portala Hrvatska za Ukrajinu.
Hrvaška vlada je pred več kot tremi meseci odločila tudi, da bo razseljenim osebam iz Ukrajine pokrila do največ 3600 kun stroškov za najem in obratovalne stroške v zasebnih nastanitvah. Zaradi zmogljivosti, ki so na voljo, in dobre organizacije Hrvaška svojih meja za Ukrajince ne bo zaprla, čeprav so jih sprejeli že več kot 20.000, so na ministrstvu za notranje zadeve potrdili za hrvaški časnik Večernji list.
11.14 Rusko zunanje ministrstvo: Odziv na prepoved tranzita Litve ne bo diplomatski, ampak praktičen
Odziv Moskve na prepoved Litve za tranzit blaga v rusko eksklavo Kaliningrad, ki ga je odobrila EU, ne bo izključno diplomatske, ampak praktične narave, je dejala Maria Zaharova, navaja Guardian. »Eno glavnih vprašanj je bilo, ali bo odgovor izključno diplomatski. Odgovor je ne,« je na svojem tedenskem brifingu dejala tiskovna sekretarka zunanjega ministrstva. Reuters poroča, da Zaharova ne bo podrobneje razpravljala o naravi praktičnih ukrepov, ki jih namerava Rusija sprejeti proti Litvi.
10.44 V Atriju ZRC SAZU dobrodelna prodajna razstava V Ukrajini/Iz Ukrajine
V Atriju ZRC Sazu je do 30. junija na ogled prodajna razstava z naslovom V Ukrajini/Iz Ukrajine, ki skozi vizualne podobe, ki jih spremljata beseda in zvok, pripoveduje o Ukrajini skozi, a prav tako onkraj podob vojne. Fotografije in multimedijske projekcije dopolnjujejo likovna dela. Sredstva od prodaje del bodo namenjena umetnicam za njihovo podporo in nadaljnje ustvarjanje ter neposredni humanitarni pomoči v Ukrajini, so sporočili iz Zavoda za avtorsko produkcijo, izobraževanje, inovativnost in sodelovanje (Apis), ki je razstavo pripravil ob sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC Sazu), ukrajinsko skupnostjo in partnerji ob svetovnem dnevu beguncev, 20. juniju. Kuratorka razstave v Sloveniji je Manca Juvan. Likovna dela so ustvarile v Sloveniji živeče ukrajinske umetnice, ki so skozi umetniško ustvarjanje in osebne zgodbe izrazile, kako doživljajo napad na Ukrajino.
09.57 Rusko-ukrajinska meja »slabša od berlinskega zidu«
Eden od voditeljev oblasti, uvedenih v okupirani Ukrajini, je mejo med Rusijo in Ukrajino označil za »slabšo od berlinskega zidu za Nemce«, poročanje RIA Novosti povzema Guardian. Vladimir Rogov je dejal, da »je po različnih ocenah imelo od 60 do 68 odstotkov prebivalcev Vzhodnega Berlina in Nemške demokratične republike (Vzhodna Nemčija) sorodnike v Zahodnem Berlinu in Zvezni republiki Nemčiji (Zahodna Nemčija). V Ukrajini, odvisno od regije, ima od 73 do 85 odstotkov prebivalcev sorodnike v Rusiji. V skladu s tem ta meja ne bi smela obstajati.« Rogov je še dejal, poroča agencija, da Nemci niso izvedli referenduma o zidu, temveč so ga vzeli v svoje roke, da bi ga uničili in živeli v enotni državi. »Naša ponovna združitev z Rusijo je neizogibna, med nami ne bi smelo biti meja,« je dejal Rogov. Rogov je član glavnega sveta samooklicane vojaško-civilne uprave okupirane regije Zaporožja v Ukrajini.
09.00 Pravosodni minister ZDA v Ukrajini obljubil pomoč pri preiskavah vojnih zločinov
Ameriški pravosodni minister Merrick Garland je v torek obiskal Ukrajino, kjer se je srečal z generalno tožilko Irino Venediktovo in ji obljubil vso pomoč pri preiskavah vojnih zločinov ruskih agresorjev. Srečala sta se v mestu Krakovec blizu meje s Poljsko. Garland je novinarjem povedal, da je prišel izrazit neomajno podporo ZDA Ukrajincem sredi neizzvane in krivične ruske invazije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Naznanil je oblikovanje posebne ekipe za vojne zločine v Ukrajini pod vodstvom veterana pravosodnega ministrstva Elija Rosenbauma, ki je tam zaposlen že 36 let. V preteklosti je preganjal nacistične vojne zločince.
»Pravosodno ministrstvo bo preganjalo vse, ki so zagrešili vojne zločine in druga grozodejstva v Ukrajini. Za vojne zločince ni skrivališč,« je izjavil Garland. Venediktova se mu je zahvalila za zelo pomembno podporo, saj da se zavedajo, da imajo velikega sovražnika. Garland se je ustavil v Ukrajini na poti na zasedanje pravosodnih ministrov ZDA in EU v Parizu. Ukrajina je doslej prepoznala več tisoč primerov domnevnih vojnih zločinov. Najbolj odmevajo poboji v Buči nedaleč od Kijeva. Predsednik ZDA Joe Biden je to aprila opredelil kot vojni zločin.
08.13 Putin zaznamuje obletnico druge svetovne vojne
Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi obeležil dan, ko so Hitlerjeve sile nacistične Nemčije napadle Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. V Rusiji je ta datum pomemben in se ga spominjajo kot »dan spomina in žalosti«. Putin naj bi v sredo položil cvetje v čast mrtvim, poroča Guardian. Ob obletnici je rusko obrambno ministrstvo objavilo dokumente z začetka druge svetovne vojne, ki naj bi pokazali, da namerava Nemčija trditi, da je sovjetska vojska bombardirala cerkve in pokopališča, da bi upravičila svojo invazijo. »Tako kot danes so leta 1941 nacisti vnaprej pripravili provokacije, da bi diskreditirali našo državo,« so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva.
07.05 Ukrajinska vojska napadla Kačji otok
Ukrajinska vojska je sporočila, da je izvedla zračne napade na otok Zmiinyi, znan tudi kot Kačji otok, s čimer je povzročila »znatne izgube« ruskim silam, navaja Guardian. V objavi na facebooku je južno operativno poveljstvo vojske povedalo, da je na otoku uporabilo »namerne napade z uporabo različnih sil«.
Kot navaja Guardian, satelitski posnetki družbe Maxar Technologies z dne 21. junija kažejo škodo, povzročeno na Kačjem otoku, in sicer po tem, ko je Ukrajina zatrdila, da je včeraj izvedla napad. S posnetka je videti uničen stolp na južnem koncu otoka in požgane površine na severnem koncu. Rusija je sporočila, da je odbila ukrajinski poskus ponovnega zavzetja otoka v Črnem morju, ki so ga ruske sile zavzele prvi dan invazije.
07.00 Indonezijski predsednik si bo prizadeval za mir z Ukrajino
Indonezijski predsednik Joko Widodo, imenovan tudi Jokowi, bo prihodnji teden obiskal Ukrajino in Rusijo, da bi se srečal s sogovorniki in si prizadeval za mirno rešitev spora, ki je v teku, je v sredo dejal njegov zunanji minister, poroča Reuters. Retno Marsudi je na tiskovni konferenci potrdil Jokowijevo namero. Kot je znano, bo indonezijski predsednik poleg Moskve obiskal Kijev, o čemer so poročali indonezijski in ruski državni mediji. Marsudi ni pojasnil, o čem bo Jokowi, letos predsednik G20, razpravljal z obema voditeljema.
06.00 Rusija grozi z »resnimi posledicami« zaradi prečkanja Kaliningrada
Rusija grozi z »resnimi posledicami«, saj Litva blokira železniško blago. Spor se zaostruje zaradi zavrnitve Vilne, da bi jekleni in železovi rudi dovolili prečkati rusko eksklavo Kaliningrad, poroča Guardian. Vodja varnostnega sveta Kremlja je zagrozil »prebivalstvu Litve« zaradi stopnjevanja spora zaradi zavrnitve litovske železnice, da bi dovolila prehod določenega blaga v rusko eksklavo Kaliningrad.
Po srečanju v regiji, ki je zagozdena med Litvo in Poljsko, 800 milj od Moskve, je Nikolaj Patrušev, tesni zaveznik Vladimirja Putina, okrepil retoriko z grožnjami z »resnimi posledicami«. »Rusija se bo zagotovo odzvala na takšna sovražna dejanja,« je dejal Patrušev. »Ustrezni ukrepi /.../ bodo sprejeti v bližnji prihodnosti /.../ Njihove posledice bodo resno negativno vplivale na prebivalstvo Litve.« Patrušev ni navedel, kako se bo Rusija maščevala. Litva je že blokirala uvoz ruske energije, Kremlju pa je ostalo le nekaj drugih možnosti. Konec tedna je litovska državna železnica ruskim strankam sporočila, da ne more več prevažati jekla ali železove rude čez ozemlje EU do Kaliningrada ob Baltskem morju.
00.30 Italijansko Gibanje pet zvezd zaradi Ukrajine tik pred razpadom
Italijansko Gibanje pet zvezd, največja stranka v koaliciji premiera Maria Draghija, je na robu razkola zaradi razhajanj, ki sicer trajajo že dlje časa, dodatno pa jih je zaostrila vojna v Ukrajini. Več deset poslancev gibanja je tako že pristopilo v tabor zunanjega ministra Luigija Di Maia, ki ustanavlja novo poslansko skupino. Di Maio, ki podpira politiko premiera Draghija glede Ukrajine, je v sporu z aktualnim predsednikom stranke, bivšim premierom Giuseppejem Contejem, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Nekdanji vodja Gibanja pet zvezd in namestnik premiera Di Maio zagovarja odločno podporo Kijevu in tudi zagotavljanje orožja Ukrajini. Conte po drugi strani meni, da bi se morala Italija osredotočiti na iskanje diplomatske rešitve, ki bi pomagala končati vojno. Nasprotuje predvsem kakršnemukoli sodelovanju Italije v oboroževalni tekmi.
Napetosti so dosegle vrhunec ta konec tedna, potem ko je Di Maio stranko javno pozval, naj preneha kritizirati Draghijev pristop do ukrajinske krize. »Voditelji moje lastne politične sile me obtožujejo, da sem atlanticist in proevropski. Naj povem, da – kot zunanji minister – v luči te grozljive vojne ponosno trdim, da sem prepričan atlanticist in proevropejec,« je zapisal.
